Zakaj moramo tudi občani Kopra zahtevati predčasne volitve in novo vlado

Ponovnega vpliva Janševe vlade na koprsko gospodarstvo ne bi smeli dopustiti. Posledice v mandatu 2004-2008 so bile prehude.


Naslovna slika: Koper z Luko (Vir: Spletna stran Luke Koper)

Vlada Janeza Janše je v mandatu 2004-2008 koprski občini oziroma celotnemu gospodarstvu slovenske Istre povzročila veliko škode. Pravzaprav si od tistega obdobja gospodarstvo ni več v celoti opomoglo. Zato je prav, da obudimo spomine na tista leta, na besede in dejanja, katerih posledice je še vedno čutiti. Ko vlečemo vzporednice izpred desetletja in pol, postane tudi bolj razumljivo, zakaj se nam zdijo obljube o konstruktivni vladi v dobrobit državi in državljanom, ki ne bo odpirala ideoloških tem, prazne. Tisti, ki so jih poudarjali, pa ali naivni ali koristoljubni. Po dobrih dveh mesecih je nenačelna koalicija razgaljena, občani koprske in ostalih istrskih občin pa bi morali združiti moči, da ne bo gospodarska, družbena, socialna, kulturna, okoljevarstvena in druga škoda še večja.

Janša 2005: »Pomagali bomo k hitrejšemu razvoju, kadrovskih menjav ne bo«

Janševa vlada je mandat začela decembra 2004. Na prvi uradni obisk obalno-kraške regije je prišla 13. aprila 2005, še prej se je Janez Janša srečal z Brunom Koreličem, direktorjem najpomembnejšega državnega podjetja, Luke Koper. 

Z župani in gospodarstveniki smo bili ta dan zbrani v koprskem muzeju in nagovor predsednika vlade je spremljalo veliko pričakovanje. Povedal je, da imata Slovenska Istra in Kras velike razvojne možnosti, ki jih je treba pogumno izkoristiti. Največje razvojne možnosti regije, ki je po makroekonomskih kazalcih nekoliko nad slovenskim povprečjem, so bile po njegovem vezane na razvoj univerze, turizma, podjetij z visoko dodano vrednostjo, Luko Koper … »Čeprav je razvoj regije odvisen predvsem od njenih prebivalcev, bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bo razvoj obalno-kraške regije in celotne Slovenije hitrejši«, je zagotovil. Na konkretno vprašanje o kadrovskih menjavah v Luki Koper in v drugih podjetjih, kjer je imela država svoj delež, pa odgovoril, da teh ne bo.

Andrej Lovšin in Robert Časar (Foto: Toni Dugorepec; Mladina) Kmalu zatem se je začel kadrovski cunami. V primeru Luke Koper je bil kurir takratni koprski župan Boris Popovič. Brunu Koreliču je povedal, da ga Janša ne vidi več kot prvega moža Luke in da bo dobil nove »sodelavce«. Korelič se je raje umaknil, Luki pa je za veliko predolgo časa zavladal član SDS Robert Časar.

V jeseni je prišla na vrsto Intereuropa, na čelo katere je Janša postavil svojega prijatelja Andreja Lovšina. Na Goriškem so zamenjali predsednika Hitove uprave. Zgodila pa se je tudi za Slovenijo usodna kupčija Janše, Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ko je premier omogočil prodajo Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu v zameno za nadzor nad  časopisnima hišama Delo in Večer.

Ker so se leta 2006 približevale lokalne volitve in je v Kopru Boris Popovič hotel novo zmago, je bilo treba disciplinirati še primorski medij – Primorske novice. Po istem vzorcu kot Delo in Večer, so lastniki (Luka, Intereuropa, Hit, Banka Koper in Primorje) najprej zahtevali zamenjavo odgovornega urednika. Ker kot takratna direktorica na to nisem pristala, pa so me junija nekrivdno razrešili in Primorske novice so dobile najprej novega direktorja ter takoj nato še odgovornega urednika.

Potem so sledila turbulentna leta, številne afere, ugotavljanja korupcij in oškodovanja javnega premoženja, nelegalnih menjav zemljišč, nepravilnega odlaganja odpadkov, zadolževanja … Vse kar je polnilo medije in sodišča pa se je, razen pri Robertu Časarju, končalo brez sodnega epiloga oziroma kazni.

2009: Izjemno zadolženi Luka in Intereuropa, Istrabenz pred stečajem, Splošna plovba prodana

Rezultati vladanja in nastavljanja lojalnih kadrov so bili po štirih letih za navedena podjetja in celotno gospodarsko sliko Slovenske Istre porazni. Kot je leta 2009 povedal dolgoletni predsednik Nadzornega sveta Luke Koper Miha Kozinc, je Časar v tem času zadolženost podjetja povečal za petkrat, zapravil je vse, kar je imela Luka naloženega v depozitih in drugih naložbah ter napovedoval v času svetovne ekonomske krize nove kredite. Od obljubljenega 2. tira v začetku mandata ni bilo nič, prav tako ne od novega vhoda v Luko. (Več o plenjenju Luke Koper v imenu države preberite tukaj.)

Plakat s protesta luških delavcev leta 2017; takrat je bil Zdravko Počivavšek že gospodarski minister (Foto: Barbara Verdnik)

Podobno je bilo z Intereuropo. V Lovšinovem oziroma Janševem vladanju je postala prezadolžena. Konec leta 2005 je imel koncern Intereuropa 200 milijonov evrov lastnega kapitala, upravljal pa je več kot 450 milijonov evrov sredstev in letno ustvaril skoraj 250 milijonov evrov od prodaje logističnih storitev. Čez štiri leta pa je imela Intereuropa že 220 milijonov evrov kratkoročnih posojil in sporno vlaganje v logistični center v Rusiji za 143 milijonov evrov. Sanacija je trajala leta in leta, Intereuropa pa je danes daleč od svojega nekdanjega sijaja.

V Janševem mandatu smo dobili tudi tajkune in izjemno zadolženost ter luknje v bankah. Menedžerji so namreč šli v notranje odkupe in so v ta namen najemali posojila, saj so se želeli izogniti Janševim napadom. Tako se je zalomilo tudi koprskemu gigantu Istrabenzu in ajdovskemu Primorju, ki je imel med številnimi gradbišči v Kopru tudi zasebno javno partnerstvo s koprsko občino za Solis. Istrabenz je s svojimi hčerinskimi podjetji propadel, Bavčar je končal v zaporu, Primorja ni več, Solis je bil več kot desetletje koprska sramota in še danes ni končan. 

Kot je analiziral Jože P. Damijan, sta državni banki NLB in NKBM, ki so ju nadzirali nadzorniki, imenovani od Janševe vlade, v letih 2005-2008 po tekočem traku podeljevali kredite za menedžerske prevzeme, mariborske cerkvene tajkune in financirale razne lizinške operacije. S tem je tedanja Janševa vlada povzročila za okrog 3,5 milijarde evrov neto izgube za davkoplačevalce.

Tudi odločitev o prodaji edinega slovenskega ladjarja Splošne plovbe je padla leta 2006, KAD in SOD pa sta leta 2007 prodali večinski delež Splošne plovbe družbi Döhle. 

2020: Lahko zaupamo Janševi vladi, da bo ravnala drugače kot v mandatu 2004-2008?

Večina podjetij v Slovenski Istri je danes privatiziranih, mnogih ni več, ponudba delovnih mest je vsak dan ožja, nekaj tisoč ljudi se dnevno vozi v službo v Ljubljano. 

Edini steber ostaja Luka Koper, ki pa zaradi državnega lastništva ves čas doživlja različne turbulence. Kaj jo čaka zdaj? Spet pritisk na lastništvo, na Madžare v Luki? 

Kaj čaka Koper, Istro, ki se že sooča z groznimi posledicami epidemije, z odpuščanji, čakanjem na domu? 

Lahko zaupamo tej vladi, da bo ravnala drugače kot v mandatu 2004-2008? (Pri tem ne pozabimo, da je takratni župan Kopra Boris Popovič pri pustošenju po občinskem gospodarstvu z Janšo ves čas sodeloval.) Nemogoče. V dveh mesecih je bila z nastavljanjem svojih kadrov bolj »učinkovita« kot kdajkoli prej, epidemijo pa je že izkoristila za svoje interese. 

Dlje kot bo na oblasti Janševa vlada, huje bo. Zato tudi Slovenska Istra potrebuje aktivne državljane.

Boris Popovič je bil dober Janšev partner pri plenjenju koprskega gospodarstva. S stranko SDS pa se je povezal tudi leta 2011 pred volitvami in v ta namen ustanovil stranko Avion. (Foto: Barbara Verdnik)

 

 

 


  • Deli objavo