Konkretni primeri razgaljajo kaos, diskriminacijo, brezdušne zdravnike in ljudi z dušo ter poslanstvom

Ste med tistimi, ki dvomimo v učinkovitost ukrepov proti širjenju koronavirusa?


Naj povem nekaj konkretnih zgodb zadnjih dni, ki več kot potrjujejo, da vlada nima ne strategije ne taktike in niti pravega semaforja za omejevanje epidemije; da način cepljenja ljudi diskriminira in povzroča nove smrti; da je vse odvisno od sreče, v kateri regiji živiš in kako je organiziran zdravstveni dom ali zavod v tvoji občini; seveda tudi, kako svojo Hipokratovo prisego jemlje osebni zdravnik ali strokovna direktorica, na primer v Kopru.

1. primer: nezanesljivost hitrih testov povečuje okužbe

Kot vemo, gospodarstvo deluje. Nekateri se lahko dogovorijo za delo na daljavo, nekateri se oglasijo v službi občasno, dva ali trikrat na teden, večina je na delovnem mestu vsak dan. Nosijo maske, držijo distanco, a do okužbe v zaprtih prostorih kljub temu lahko pride in prihaja. 

Tako tudi v našem primeru. Nahod, kašelj, malo glavobola, nič energije. Je alergija, spomladanska utrujenost, prehlad? Ker živi v širši družini, se oseba odloči za hitro testiranje, da ne bi še koga okužila ali ogrožala. Test je negativen. Ne glede na to se drži malo zase, a je potolažena, da vsaj zloglasnega covida ne širi.

Počutje se slabša, v prsih žge, glasu ni več. Osebni zdravnik jo napoti na PCR test, ki je pozitiven. Takrat pa so se domače domine že začele podirati, vsi se testirajo, vsi so pozitivni. Dihali so pač isti zrak. S kom so imeli v teh dneh gotovosti oziroma negotovosti kontakte, se je zaradi njih okužil še kdo?

Vprašanja, ki težijo člane družine. Sistem se žal, vsaj glede na svoja ravnanja, s tem ne ukvarja ne na osnovni in ne na državni ravni.

2. primer: v nasprotju s Hipokratovo prisego

Potrjen je visoko rizičen tesni kontakt. Kažejo se prvi simptomi in oseba kliče svojo osebno zdravnico, da bi dobila napotilo na testiranje. Ker simptomov menda še ni dovolj, kot ji rečejo v ambulanti, naj bi po noči od četrtka na petek zjutraj videli, kako in kaj. Sicer pa bodo PCR teste v Kopru delali samo še v petek, potem do torka nič več. 

Noč je naporna, kašelj se stopnjuje in v skladu z navodili na spletni strani ZD Koper oseba pošlje e-sporočilo v svojo ambulanto z opisi simptomov in vprašanji, kako naj jih blaži.

Nič.

Na klic v ambulanto se oglasi odzivnik, da je zdravnica dežurna na urgenci in kdaj je njena ambulanta odprta. Dan prej v osebnem kontaktu te informacije seveda ni bilo. Vse od takrat pa do torka popoldan, torej peti dan, od osebne zdravnice ni nikakršnega odziva. Saj je bil vendar vikend in praznik, a ne. Bolezen naj pač počaka na delovni dan.

Tudi ta oseba ne živi sama, treba je organizirati življenje distance oziroma izolacije, biti ves čas v negotovosti, kaj če je covid, kaj če se je okužil še kdo. Da o velikonočnem prazniku veselja in upanja  te družine niti ne govorimo.

V soboto gre oseba na hitri test. Pozitiven je in ob sporočilu rezultata piše: »rezultat je potrebno potrditi s PCR testom, o katerem boste obveščeni s strani izvajalca testiranja v dveh urah. V kolikor vabila na PCR testiranje v tem času ne prejmete, se nemudoma obrnite na svojega izbranega osebnega zdravnika.« 

Vabila ni, osebne zdravnice ni, urgentni center pove, da testiranja v Kopru do torka ni, da ga ni tudi v drugih obalnih občinah, zato naj se oseba pač ne razburja. S simptomi pa tudi ne bi smela na hitri test. Edini nasvet je samoizolacija. Kaj pa zdravje?

Tako se, medtem ko ima večina v ZD Koper vikend in praznike, oseba samoizolira, trpi po svoje bolezen in samoto, išče po domači lekarni, s čim si lahko lajša dneve, saj kakšnega recepta ali nasveta od osebne zdravnice pač ni mogoče dobiti.

V samoizolaciji

Končno torek in pričakovanje klica ali vsaj kakšnega maila. Ura teče in ker se nič ne zgodi, oseba začne sama klicati. V ambulanti številka ni dosegljiva, na telefonski številki strokovne direktorice, ki je navedena kot prva v pritožbeni poti, zgolj odziv, da njena ambulanta ne dela. 

Potem številka urgence in končno na drugi strani nekdo, ki ve, zakaj dela v zdravstvu. Kmalu potem tudi klic iz testirnega centra, termin za PCR testiranje, test in ob njem končno tudi konkretna navodila za ravnanje v primeru pozitivnega rezultata. Takim ljudem res iz srca hvala.

Osebna zdravnica se preko medicinske sestre v ambulanti svojemu pacientu odzove šele po 13. uri. Saj veste, nismo delali. Sprašuje po simptomih, kot bi bil čas zamrznjen na četrtek pred petimi dnevi, kot da ne bi bilo mailov, klicev, vsega, kar se je zgodilo vmes. Je lahko presenečena nad burnim odzivom pacientke, ki takega odnosa ali ignorance, zlasti v času epidemije in stalnih pozivov k odgovornemu obnašanju, od izbranega zdravnika res ni pričakovala? Zato pa je spet presenečena naivna varovanka te osebne zdravnice. Drugi klic iz ambulante ji namreč pravi, da bo jutri naročena na PCR test (ta je bil po zaslugi človeka na urgenci že opravljen) in potem naj pride dvignit karton ter naj ga odnese kakšnemu drugemu zdravniku. 

Kakšen sistem je ustvarilo vodstvo ZD Koper, njegova dolgoletna strokovna direktorica, pa direktor, ki je bil izbran kljub temu, da ni imel dovolj izkušenj z ustrezno izobrazbo, a je lahko jeziček na tehnici v občinskem svetu med bivšim in sedanjim županom? Kakšen sistem podpirajo župan in njegovi sodelavci, ki skupaj z vodstvom ZD pravijo, da vizija ali strategija zdravstva v občini ni potrebna? Hipokratova prisega, ki so jo dali vsi zdravniki, je jasna: »učinkovito delovanje zdravnika v dobro bolnika«.

3. primer: »Sistem« cepljenja za diskriminacijo občanov?

Ljudje si v teh dneh družbene distance ali bolje izoliranosti in nenehnega psihiranja s številkami in ukrepi zaradi virusa pišejo ali telefonirajo. Ena najpomembnejših tem je cepljenje. Saj bi lahko le z njim, tako zatrjujejo strokovnjaki, preprečili tretji in naslednje valove, samo tako bi se lahko vsaj malo sprostili.

A razlike, ki se spreminjajo v prepade, so vse večje: med regijami, občinami, pacienti različnih osebnih zdravnikov, med starostnimi skupinami, kroničnimi bolniki, celo med zakonskimi pari.

Vir: NIJZ, 6. 4. 2021, cepimose.si

Koprska občina je na repu po deležu cepljenih občanov. Potem ko so mediji poročali, da je bil v koprskem zdravstvenem domu že januarja cepljen odvetnik Franci Matoz in je bila s strani zdravstvene inšpekcije izdana odločba o kršitvi strategije cepljenja, se je pozornost občanov povečala. Marsikdo iz skupine od 65 let naprej in s pridruženimi kroničnimi boleznimi, torej iz enega najbolj ogroženih delov populacije z najnižjim deležem precepljenosti, se je začel obračati na svoje osebne zdravnike z vprašanji, zakaj še ne pridejo na vrsto. Zakaj 68 let star moški z astmo čaka na milostni klic, njegovi leto ali dve mlajši sosedje pa dobivajo vabila.

Pisali so tudi strokovni direktorici in eden od njenih odgovorov 70 let staremu gospodu dobesedno osupne. Prostodušno našteva, koga so vse v ZD Koper cepili od zaposlenih, pogodbenikov, sodelavcev, mimobežnih izvajalcev storitev in tako naprej, dotična oseba s hudo kronično boleznijo visoke starosti bo pač prišla na vrsto, ko jo bodo poklicali.

Vir: NIJZ, 6. 4. 2021, cepimose.si

4. primer: kontrola karantene

Firence. Velik supermarket, nekdo opazi soseda, ki bi moral biti v karanteni. Trgovino takoj zaprejo, policija preveri vse v njej in ugotovijo, da je med njimi 13 takih, ki kršijo karanteno. Dobili bodo visoko kazen.

Torej sistem, v katerem vedo, kdo je okužen, kdo mora biti v samoizolaciji oziroma v karanteni, kjer je možna kontrola in je kršitev kaznovana.

Kako je pri nas? Snemajo tiste z lastnim mnenjem in jim pošiljajo položnice.

Rešitev je »svež zrak«

Primerov, ki se dogajajo v naši neposredni bližini ali nam osebno, bi lahko še naštevali. Govorijo o tem, da je oblast ustvarila popoln kaos s preobiljem ukrepov, ni pa poskrbela za bistvene elemente. Zanesljivo testiranje in ne lari fari testi, sistem spremljanja in kontrole okuženih, zagotavljanje vseh cepiv, ki so na voljo in resna strategija cepljenja, ki velja za vso državo, enakopravno in strokovno upoštevanje prioritet za vse njene prebivalce. 

Konkretni sveži primeri ponovno tudi potrjujejo, kar ukrepi in strokovna vladna skupina dosledno ignorirajo: prezračevanje in svež zrak. Nobena omenjena okužba se ni zgodila na svežem zraku, ampak v zaprtem prostoru. Tam, kjer je prezračevanju veljala posebna skrb, je od treh ostal okužen samo tisti prvi z visoko rizičnim kontaktom.

Oblast nam že eno leto kaže samo palico, dela zmedo z dnevnimi zahtevami, katere ukrepe moramo upoštevati. Skupaj z zdravstvom, govorim zgolj o sistemu in njegovih nosilcih, nam zapoveduje in od nas pričakuje odgovornost, podrejanje navodilom, ostani doma, ostani izoliran, ne misli, ne izražaj mnenja …

Kaj pa je s pričakovanji nas državljanov do teh, ki jih plačujemo? Kdaj pa bo kdo od tistih, ki upravljajo z nami, prevzel kakšno materialno oziroma sploh odgovornost? Dnevno nam kažejo, da se požvižgajo na nas.


  • Deli objavo