- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Z obsežnim vprašalnikom smo preverjali stališča ter obljube županskih kandidatov in kandidatke v Mestni občini Koper. Tu objavljamo odgovore kandidata stranke ZaUpanje.
1. Ali menite, da MOK potrebuje interdisciplinarno opredeljeno razvojno strategijo s čim širšo podporo političnih deležnikov in občanov za obdobje naslednjih 10 do 15 let?
Vsekakor se strinjamo z vašo oceno, da je potrebna interdisciplinarna razvojna strategij, celovito delovanje je ključno za doseganje razvoja, ki je v funkciji enakovrednega razvoja vseh deležnikov. Odličen pristop k temu so že obstoječe prakse, ki jih mestne občine izvajajo skozi trajnostne urbane strategije. Za načrtovanje razvoja in izvajanje naložb je nedvomno nujno, da izdelamo celovito strategijo. Strategija mora obsegati celostne ukrepe za spopadanje z okolijskimi, podnebnimi, gospodarskimi, demografskimi, socialnimi in drugimi izzivi. Pri tem je pomembno, da ustrezno vključimo javnosti in jim prisluhnemo.
2. Če da, katerih pet usmeritev razvoja, rangiranih po družbeno ekonomski prioriteti, je za vas najbolj pomembnih?
Omenjamo v zgornjem odgovoru, poleg tega so še dodatne, ki so specifične glede na potrebe vsake krajevne skupnosti. Več o specifičnih zavezah, ki jih podajamo si lahko preberete na naši spletni strani, zavihek program, kjer naslavljamo tudi najbolj pereče problematike zalednih KS.
3. Ali lahko Občinski prostorski načrt (prostorski tehnični dokument/akt) nadomesti vizijo razvoja? Ali pa menite, da Mestna občina Koper potrebuje celovito dolgoročno razvojno vizijo in jo bo v tem mandatu dobila? Kako jo bo naknadno implementirala v OPN?
Ne, OPN je izvedbeni dokument, ki mora slediti širši viziji urbanega razvoja. Da, dolgoročno vizijo imamo v načrtu oziroma pregled obstoječih strateških in razvojnih dokumentov ter njihovo revizijo, kjer bomo ocenili, da obstoječe usmeritve in ukrepi ne več dovolj ustrezno naslavljajo izzive in težave. OPN je, kot rečeno, izvedbeni dokument, ki mora biti usklajen z širšo vizijo. Pri tem bomo pri snovanju strateških dokumentov poskrbeli za ustrezno vključevanje javnosti, isto velja za OPN.
4. Je družbeno ekonomski razvoj podrejen načrtovanju prostora (OPN) ali velja obratno?
Menimo, da tega ne gre ločevati. Družbeno-ekonomski razvoj je imperativ, ki mu sledimo in zagotavlja kakovost bivanja in blaginjo krajanov. Zato je treba pri snovanju OPN upoštevati tudi potrebe, ki zagotavljajo razvoj, obenem pa ne smejo izviseti potrebe krajanov.
5. Ali boste trošili občinska sredstva za piar, izdajo občinskega glasila, e-portala in FB profila za lastno promocijo, tudi v predvolilne namene, ali pa boste transparentno obveščali občane o raznolikih potrebah, problemih in dosežkih občine?
Menim, da je takšna vrste samopromocija župana nepotrebna ker župan ni občina, ampak je samo župan v službi občank in občanov. Tako na družabnih omrežjih kot občinskem glasilu bi izpostavljal informacije, teme ali posameznike, ki so dali pečat našemu mestu. Nikakor pa ne bi objavljal svojih fotografij in se fotografiral ob občinskih projektih, kot da sem edini zaslužen, da se je kakšen projekt realiziral. Občina potrebuje občinsko glasilo vendar ne za samopromocijo aktualnega župana. Mene na fotografijah ob otvoritvah ne boste videli.
6. Kaj boste storili za večjo transparentnost delovanja občine?
Delovanje mestnega sveta in občinske uprave ter javnih zavodov in društev je opredeljena z zakonodajo. Če bomo dosledno upoštevali zakonodajo, sploh ne bomo imeli priložnosti govoriti o večji transparentnosti delovanja občine. Prepričan sem je, da je mogoče občino voditi učinkovito in s posluhom za ljudi, saj za to, da postaneš župan ne obstaja šolanje, ampak štejejo le znanje, izkušnje in moralne vrednote, med katere sodi tudi upravljanje denarja davkoplačevalcev.
1. Katera je po vašem mnenju temeljna celica lokalne samouprave: občina ali krajevna skupnost?
Temeljna celica lokalne samouprave so družbeno ozaveščeni posamezniki. Seveda pa so Krajevne skupnosti tiste, kjer se začne graditi občinska družbeno politična vertikala. Ravno zato smo v stranki Zaupanje v program zapisali, da bomo vsem 22 krajevnim skupnostim v naši občini dali večjo veljavo. Naš cilj je bolj aktivno sodelovanje s predstavniki KS pri reševanju njihovih težav pri perečih problematikah. Zato bomo tudi povečali sredstva za delovanje KS. 14 tisoč evrov, kolikor dobijo od občine posamezne KS je absolutno premalo.
2. Kako boste prisluhnili potrebam in usklajevali interese mestnih, primestnih in zalednih KS?
Z rednimi sestanki s predsedniki posameznih KS in seveda z odprtimi vrati za vse občanke in občane, ki se bodo obrnili name ali druge občinske uradnike pri kakršnihkoli težavah, ki jih pestijo v povezavi z Mestno občino Koper.
3. Po zadnji reorganizaciji občinske uprave ni več samostojne službe ali urada za krajevne skupnosti, to področje je združeno v Službo za občinski svet in krajevne skupnosti, ena sekretarka pa je ob tem zadolžena še za Nadzorni odbor (NO) MOK. Ali se vam zdi taka organizacija primerna in zadostna podpora krajevnim skupnostim?
Ne, zelo dobro poznamo težave s katerimi se soočajo krajevne skupnosti pri svojem delovanju. V našem programu načrtujemo sredstva za delovanje krajevnih skupnosti povečati za 20%.
4. Boste reorganizirali občinsko upravo za večjo pravno, upravno in tehnično-ekonomsko podporo delovanja KS?
Krajevnim skupnostim bomo zagotovili večjo pravno ter tehnično podporo z dodatnimi kadri. Nesprejemljivo je, da je ena oseba tajnica večim KS.
5. Ali boste poskrbeli, da bodo poročila NO uvrščena na dnevni red sej občinskega sveta v skladu z 32. členom ZLS, upoštevali priporočila iz posamičnih poročil ter o tem poročali občinskemu svetu?
Priporočila NS je potrebno upoštevati, pogoj pa je strokovna sestava NS.
6. Na podlagi katerih meril boste predlagali člane nadzornih odborov javnih ustanov?
Zgolj na podlagi strokovnosti in moralnih vrednot, ki zadevajo upravljanje z občinskim premoženjem.
7. Ali menite, da bi bilo primerno, da so, ob prvenstvenem upoštevanju strokovnosti in kompetenc, vsaj trije od sedmih članov NO iz vrst opozicije?
Tako pomembne funkcije kot je biti član nadzornega odbora mora zasesti nekdo, ki je za to usposobljen in ima za to moralno avtoriteto. Če je član iz vrst pozicije in opozicije ni pomembno. Sam bom sodeloval z vsemi.
8. V temeljnih občinskih aktih je določena okvirna sestava delovnih teles občinskega sveta. Za kakšno konkretno sestavo delovnih teles občinskega sveta se boste zavzemali v tistem delu, ki ni vnaprej določen? (67. člen občinskega statuta namreč predvideva, da je med člani delovnih teles vsaj polovica članov občinskega sveta ter do polovice občanov, ki niso člani občinskega sveta. V kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril boste predlagali druge občane?)
Predvsem kot predstavnike občanov si bomo skušali pritegniti neodvisne ter strokovne občane, ki so s svojim znanjem pripravljeni dvigniti nivo razprave v delovnih telesih. To seveda ne pomeni, da dvomim v strokovnost občinske uprave ter ostalih zaposlenih.
9. Koliko podžupanov in svetovalcev nameravate imeti oziroma podpreti? Za katera področja? Koliko članov naj šteje kabinet župana?
Enega poklicnega podžupana, ter nepoklicnega podžupana predstavnika italijanske skupnosti.
10. Ali se zavzemate za javno obravnavo občinskega proračuna z zbiranjem pripomb in predlogov, ki bi lahko pomenila dejansko participacijo v lokalni samoupravi ter pripomogla k večji transparentnosti dela župana, občinskega sveta in občinske uprave?
Sem absolutno za transparentno delovanje dela župana, občinskega sveta ter občinske uprave, vendar menim, da bi predlagani način sprejemanja proračuna postopke preveč zavlekel, kar bi lahko ohromilo delovanje občinske uprave ter posledično vseh proračunskih porabnikov (vrtci, društva,…)
1. Katere so po vašem mnenju temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN?
Glavna pomanjklivost je popolna ignoranca javnosti pri pripravi OPN. Sam sem vedno opozarjal, da javna razgrnitev ni zgolj nebodigatreba v postopku. Županu ni preostalo drugega, kot da predlog umakne oziroma ga ne uvrsti na sejo OS.
2. Ali menite, da je pravilna prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih…)? Če je odgovor da, prosimo, da ga utemeljite.
Ne. To se je jasno izkazalo pri načrtovani gradnji tehnološkega parka v Bertokih. Sam menim, da je idealna širitev obrtno industrijske cone na zemljišču, ki je v neposredni bližini že obstoječe. Tam se lahko umesti tudi tehnološki park, čeprav menim, da snovalci niti natančno ne vedo, ali in za-kaj ga potrebujemo.
3. Kako komentirate usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot ob aktualnih demografskih in gospodarskih podatkih?
Potreba po stanovanjskih enotah obstaja. Naloga občine (oziroma JSS MOK) je pospešena gradnja javnih najemnih stanovanj. Prav tako je potrebno sprostiti nepremičninski trg, postati prijaznejši potencialnim investitorje in ne jim metati polena pod noge, kot je bila to praksa doslej. Večja ponudba po cene vsaj stabilizirala, če ne že znižala. Seveda je lokacije potrebno preudarno predvideti v OPN. Številka 10.000 se mi kljub temu zdi krepko pretirana, sam je nisem nikjer zasledil.
4. Ali menite, da bi moral imeti OPN kot obvezno prilogo tudi elaborat ekonomike?
OPN je ključni razvojni dokument vsake občine, zato mora med drugim vsebovati tudi ekonomski elaborat.
5. Kakšno naj bo razmerje med nalogami in prioritetami prostorskega načrtovanja, ki so namenjene in usmerjene v dobrobit prebivalcem in skupnostnim, torej netržnim potrebam na eni strani ter tistim, ki so namenjene gospodarskim / tržnim subjektom?
Menim, da se področja ne izključujeta, obema je potrebno nameniti potrebno pozornost. Seveda pa je prioriteta dobrobit prebivalk ter prebivalcev MOK.
6. Kakšna je sedanja in kakšna naj bo v bodoče vloga podeželskih naselij? Kateri so po vašem mnenju glavni problemi prometa v MOK, vezani na lokalne povezave, na tranzitni potniški in tovorni promet, regijski, državni, čezmejni?
Pripravili bomo novo Celostno prometno politiko, kot to zahteva evropska kohezijska politika 2021-2027 in bo osnova za pridobitev nepovratnih EU sredstev za ukrepe na področju trajnostne mobilnosti. Težav je več, mesto se spreminja, začeti pa je potrebno pri mirujočem prometu.
7. Kakšno je vaše stališče o stanju in razvojnih potrebah javnega potniškega prometa in katere konkretne predloge imate?
Javni prevoz bi moral biti privlačnejši za vse občanke in občane Kopra, saj bi s tem razbremenili ceste in parkirišča v mestni občini. Ravno zato bomo povečali frekventnost voženj avtobusov, uvedli sistem napovedi prihodov avtobusov po vseh pristajališčih in uvedli nove mestne linije do Vanganela in Sv. Antona. Dograjevali bomo sistem kolesarskih poti v mestu in mestnih naseljih – uredili varno kolesarsko pot in peš pot preko Piranske ceste in s tem povezali ŠRC Bonifika s Semedelsko promenado in obalno cesto. Varne kolesarske poti bomo zgradili od Bertokov do Pobegov in Sv. Antona, v sodelovanju z državo pa uredili manjkajoče odseke Parencane, ki so izjemno nevarni. Uvedli bomo tudi sistem za izposojo koles.
8. Na kakšen način si boste prizadevali, da bodo v vašem mandatu ukinjene vinjete na hitri cesti?
Predvsem z nenehnim pritiskom na Ministrstvo za infrastrukturo in ministra samega. Brez tega ne bomo dosegli nič.
9. Kako bo zagotovljeno, da bodo že sprejeti projekti participativnega proračuna usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanja prostora?
V tem trenutku to težko komentiramo, potrebno je pregledati sprejete projekte in jih naslavljati posamično. Izzivi niso enoplastni, prav nasprotno. Zagotovo pa bomo v maksimalni meri spoštovali sprejete projekte in jih skušali v največji možni meri upoštevati pri nadaljnjih aktivnostih.
1. Kako boste kadrovali v občinskih podjetjih in zavodih, njihovih nadzornih svetih in občinski upravi: po kriteriju kompetentnosti in strokovnosti ali po strankarski pripadnosti?
Povsem enako kot pri članih nadzornih odborov javnih zavodov. Zgolj na podlagi strokovnosti in moralnih vrednot, ki zadevajo upravljanje z občinskim premoženjem.
2. Ali menite, da Zdravstveni dom Koper potrebuje strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni za naslednjih 10 let?
Seveda. Ravno zato bo izgradnja novega zdravstvenega doma v naši občini prvi korak za dosego tega cilja.
3. Ali menite, da bo pereč položaj primarnega zdravstva v občini zaradi kadrovske podhranjenosti javnega zdravstvenega zavoda v občini rešila zgolj novogradnja novega zdravstvenega centra?
Seveda ne. Prav zato bomo s kadrovski stanovanji in občinskimi štipendijami spodbudili zanimanje za vse vrste poklicev povezanih s primarnim občinskim zdravstvenim sistemom.
4. Ali menite, da je potrebno koprsko zdravstvo centralizirati v mestu ali pa ga približati prebivalcem z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih?
Koper potrebuje celovito zdravstveno oskrbo tako v mestu kot na podeželju. Zagovarjam centraliziran zdravstveni sistem, s tem, da mora imeti vsak posameznik zagotovljen brezplačen prevoz do zdravnika in nazaj domov, če nima možnosti uporabe lastnega ali javnega prevoza.
5. Kakšne ukrepe boste predlagali Zdravstvenemu domu, da bo imel vsak občan v letu 2023 opredeljenega družinskega zdravnika?
Ravno tako kot sem omenil že prej. S kadrovskimi stanovanji in občinskimi štipendijami za nove družinske zdravnike.
6. Enako vprašanje velja za centre dnevnih aktivnosti in domove za upokojence. Ali ni že čas, da bi strategija in njena izvedba na področju socialnega varstva izenačila položaj občanov na celotnem teritoriju občine?
Trenutno je preko 100 oseb, ki čaka na vključitev v storitev pomoč družini na domu, zato bomo sofinancirali programe integrirane celostne oskrbe, vzpostavili več dnevnih centrov za starejše na podeželju in stanovanjsko skupnost kot alternativo domski namestitvi (sobivanje starejših: medsebojna pomoč in pomoč zunanjih servisov). Tudi na področju skrbi za otroke in mladostnike primanjkuje strokovni kader (psihologi, pedopsihijatri, logopedi, pediatri, itd.). Tudi tukaj nameravamo s kadrovski stanovanji in občinskimi štipendijami spodbudili zanimanje za te poklice.
7. Ali je po vašem mnenju stanovanjsko politiko v občini najbolje prepustiti trgu, ali pa jo je potrebno spremeniti (in s tem tudi delovanje stanovanjskega sklada) tako, da bo bolj skrbela za gradnjo neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjskega problema mladih občanov? Ali jo je treba uskladiti z vizijo občine in cilji, koliko prebivalcev naj ima, kakšen naj bo njihov standard?
Področja se ne izključujeta, Naloga občine (ter JSS MOK) pa je pospešena gradnja javnih najemnih stanovanj. Slednja so ne le cenovno ugodnejša, temveč tudi dolgoročno stabilnejša za najemnike, Tržna najemna stanovanja so namreč zaradi univerze (študenti) ter porasta turizma večinoma namenjena kratkoročnim najemnikom. Občina naj izvede celostno analizo stanovanjskih razmer z izvedbo popisa stanovalcev ter stavbnega fonda.Če želimo urediti trenutno situacijo, moramo v prvi vrsti dobiti vpogled v število najemnikov,število stanovanj, ki se oddajajo turistom in število praznih stanovanj. Na podlagi pridobljenih podatkov bo občina lahko vodila bolj premišljeno in kakovostno stanovanjsko politiko.
1. Kakšen način zagotovitve oskrbe z vodo zagovarjate?
Za srednjeročne ter dolgoročne rešitve je zadolžena država, za kratkoročne pa občina sama. V prvi vrsti je potrebno bolje izkoristiti že obstoječe vodne vire, torej zajetja meteornih oziroma padavinskih voda. Prav tako moramo v smislu krožnega gospodarstva v uporabo vrniti 6 mio kubikov prečiščene odpadne vode s CČN. Marjetica ter Javni zavod za šport si ne morejo več privoščiti luksuza, da bi javne površine zalivali s pitno vodo.
2. Kakšna je vaša vizija za povečevanje samooskrbnosti v občini?
Pridelava lokalne hrane je postala mantra civilizacije. V sodelovanju z Marjetico in Agrario bomo imeli akcije razdeljevanja brezplačnih sadik za povečanje samooskrbe, prav tako bomo subvencionirali izmenjave semen, povečevali delež lokalno pridelane hrane v šolah in vrtcih. V občinskem proračunu bomo tudi zagotoviti več sredstev na občinskih razpisih za namakalne sisteme in gradnjo rastlinjakov, ker se zavedamo, da brez rastlinjakov v prihodnosti o samooskrbi sploh ne bomo mogli več govoriti.
3. Po sedanji dinamiki načrtovanja, proračunskega financiranja in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije, kar je zelo obremenjujoče za okolje. Boste politiko na tem področju spremenili? Kakšen vsakoletni proračunski znesek boste v tem mandatu namenili za reševanje tega perečega ekološkega problema?
Občinski svet se je zavezal, da bo MOK vsako leto za dograditev kanalizacijske omrežja porabila najmanj 2 mio. Kot župan bom to zavezo spoštoval.
4. Nekatere občine imajo že dobro utečene Centre ponovne uporabe izdelkov, ki so prostori popravil, rekonstrukcije in izmenjave najrazličnejših rabljenih predmetov, kot tudi ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva preko informativnih in izobraževalnih vsebin. Kaj nameravate storiti na področju ponovne uporabe?
Prav v Kopru so že pred sedmimi leti zaživeli prvi SWAP partyji, v Sloveniji, ki so bili namenjen izmenjavi oblačil, modnih dodatkov in idej o stylingu, preobrazbi garderobe in načinu življenja. Takšne pobude so v današnjem času seveda dobrodošle, saj po podatkih spletnega portala Bolha mamice prodajo ali podarijo več kot 32.000 kosov otroških oblačil na leto. Pravzaprav so oblačila iz druge roke in recikliranih materialov kot tudi izmenjava drugih predmetov postala nepogrešljiv del sodobnega sveta, zato bomo vsekakor bomo spodbujali in subvencionirali vsakršne tovrstne kreativne ideje. Organizirali in subvencionirali bomo tudi knjižnico reči, izposojevalnico predmetov po vzoru drugih evropskih mest.
5. Kakšen akcijski načrt imate za rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva ter krepitev ustreznejših ravnanj in navad?
Rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva se začne že v vrtcu. S posebnimi prilagojenimi programi bomo v sodelovanju z vrtci in osnovnimi ter srednjimi šolami vzpodbujali mlade, da se čim prej zavedo, kako pomemben je zdrav odnos do narave in okolja, ki nas obdaja. Seveda bomo nadaljevali s sistemom recikliranja in nadgradili že obstoječi sistem tudi s podzemnimi zbiralnicami za odpadke in povečanim številom zabojnikov za posebne odpadke kot so čistila, laki, baterije, elektronske naprave, bio odpadki…. V javno razpravo bi dali tudi možnost izgradnje sežigalnice, ki bo zgrajena po najvišjih ekoloških standardih, iz katere bi z energijo oskrbovali gospodinjstva in s tem zmanjšali odvisnost od elektrike in plina ter na ta način zniževali zneske na položnicah.
6. Na kakšen način in v kakšnem obsegu boste skrbeli za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov občine?
V boju proti podnebnim spremembam bomo vsako leto zasadili vsaj dvesto novih dreves. Ne mladih, ampak že starih. Prvi učinek je senčenje, saj s tem zmanjšamo segrevanje površine pod drevesom podnevi. Drugi učinek je zadrževanje in absorbiranje vode ter zmanjšanje pritiska na meteorno kanalizacijo. Po vzoru Dunaja bomo uvedli kataster dreves, v katerem bodo popisana vsa drevesa, ki imajo obseg debla večji od 30 centimetrov, tako da bo imela občina večji nadzor nad nepotrebno sečnjo dreves, ki dajejo senco.
7. Kako se nameravate lotiti vprašanja dvigovanja morske gladine?
To problematiko skrbno spremljamo, saj kot pravijo na Agenciji RS za okolje (Arso), dolgoleten niz izmerjenih vrednosti srednje letne gladine morja na mareografski postaji Koper kaže trend zviševanja gladine, saj se je le-ta od leta 1961 do 2015 dvignila iz 213 centimetrov na 223 centimetrov. Problem so tudi vedno višja plimovanja.
8. Kako boste pristopili k problematiki domačih živali, še zlasti prosto živečih? Ali boste uvedli redno subvencioniranje sterilizacij/kastracij mačk in psov? Kako boste sodelovali z društvi in posamezniki s področja varstva živali? Na kakšen način bomo omejevali pretirano večanje števila glodavcev v urbanem okolju? Ali boste podprli prostovoljce, ki na Bonifiki čuvajo labode?
Tako domače kot prostoživeče živali so del naše skupnosti. In do njih se moramo tako tudi obnašati. Redno subvencioniranje sterilizacije in kastracije prostoživečih mačk sploh ni vprašljivo. Tako z društvi kot posamezniki s področja varstva živali bomo seveda sodelovali, saj vse živali potrebujejo primerno hrano in tekočino, zdravljenje, redna cepljenja (proti kužnim boleznim in steklini) in odpravljanje (notranjih in zunanjih) zajedavcev, ne glede na to ali živijo izključno v notranjih prostorih ali so prostoživeče.
1. Katere podporne mehanizme boste v vašem mandatu uporabili za razvoj gospodarstva in zaposlovanja?
Širitev obrtne cone, subvencioniranje posebnih programov. Ustanovili bomo tudi namenski sklad za spodbujanje in pospeševanje ženskega podjetništva, ki bo izvajal del zaposlitvenih ukrepov, del sredstev pa se bo namenil za kritje stroškov popoldanskega varstva otrok ali stroškov negovanja pomoči potrebnih oseb na domu. Sklad bo del Centra podjetništva žensk, ki bo sodeloval z drugimi akterji na tem področju (npr. Spirit Slovenija), obenem pa bo samostojno izvajal lastne aktivnosti kot so svetovanje, izobraževanja s področja podjetništva in informacije o ugodnih možnostih financiranja pred ustanovitvijo podjetja, med ustanavljanjem in po njem.
2. Katerim gospodarskim panogam boste namenili posamične podporne mehanizme?
Vsem, ki bodo imeli pripravljene ustrezne programe in platforme za uspešen razvoj posameznega podjetja. Ne nameravamo razmetavati denarja kar tako, za različne projekte, ki so sami sebi namen in nimajo realne osnove za uspešno poslovanje.