- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Danes občinski svet mestne občine Koper po hitrem postopku sprejema proračun za leto 2018 in Načrt razvojnih programov MOK 2018 – 2021. Prejšnji teden in čez vikend je bilo na uradni spletni strani koper.si objavljenih 9 dokumentov na več sto straneh, na katerih je več tisoč številk. Vprašanje je, kdo jih bo sploh bral, kdo jih bo razumel oziroma se vanje poglobil, kdo bo sprevidel, da občanom ne prinašajo višjega standarda, enakomernega razvoja, zadovoljitve najpomembnejših potreb, trajnostne naravnanosti ... Po stari navadi bo županova večina proračun potrdila, kot so se nad njim na delovnem sestanku, sklicanem tik pred zdajci, navduševali predsedniki večine koprskih krajevnih skupnosti. Sprejeli so županovo igro. Namesto da bi proračun obravnavali in se borili za investicije ter izboljšave v svojih krajih, so se uslužno nasmihali, hvalili sodelovanje z županom, se skupinsko slikali in nazdravili. Županu se vendar ne gre zameriti, saj vemo, da so lahko posledice hude. Po njihovih izjavah sodeč, niso niti prešteli, ali so v teh obsežnih dokumentih njihovi kraji konkretno (finančno) omenjeni vsaj enkrat ali dvakrat.
Fotografija iz članka "Letošnji proračun je naklonjen krajevnim skupnostim", objavljeno 20. 12. 2017 na ekoper.si
Pa vendar so dokumenti izredno zanimivi in zgovorni. Naj najprej navedemo primer, s katerim lahko opišemo naravo celotnega proračuna oziroma odnos vodstva občine do občanov in posameznih delov občine.
V posebnem delu proračuna se v bilanci odhodkov pri cestni razsvetljavi pojavi zelo visok znesek 600.000 evrov za nakup opreme. Podrobnosti ni, indeksa nikjer, čeprav je za vse ostale postavke običajen. V drugem dokumentu Načrt razvojnih programov najdemo pri isti postavki nekoliko več podatkov: 600.000 evrov v letu 2018 in 250.000 evrov v letu 2019 je namenjeno novoletni okrasitvi, investiciji, ki naj bi se začela 1.1.2017 in končala 31.12.2019. V obrazložitvi razvojnih programov pa se dobesedno razsvetli. Medtem ko so podrobno opisani in ovrednoteni vsi potrebni nakupi led svetil in podobnega po krajih v občini za zneske kot so 5.000 ali 10.000 evrov, pri obrazložitvi novoletne okrasitve piše: Dobavi se bogata novoletna okrasitev za Ukmarjev trg, Hlavaty, Pristaniško ulico in Taverno. Kot kaže, se je na ta račun nakupovalo že letos, kar je na omenjenih prostorih lepo vidno.
Si lahko predstavljate, da občina, kjer v številnih krajih še ni kanalizacije, kjer imajo težave z vodo, slabe ceste, premajhne šole, kjer v mestnem jedru propada kulturna dediščina in tako naprej, nameni 850.000 evrov za lučke? A samo na promenadi; v prav vseh od primestnih do zalednih krajevnih skupnostih morajo namreč za novoletno osvetlitev poskrbeti sami, stroški priklopa so na ramenih skromnih sredstev krajevnih skupnosti. Za vso ostalo javno razsvetljavo je namenjenih zgolj 300.000 evrov, za oskrbo z vodo 477.000 evrov ... Najdemo tudi smešno postavko »praznično urejanje naselij«, po kateri bodo za 9.700 evrov preprosto razobešali zastave.
No in tak je pravzaprav celoten proračun. Najprej je zelo volilno napihnjen in nerealen. Načrtujejo skoraj 80 milijonov prihodkov, ko jih je bilo letos komaj kaj več kot 50 milijonov. Zato se bo (raz)prodajalo še več osnovnih sredstev in zemljišč, kar za 11 milijonov, še več se obljublja in še manj bo realizirano. Poglejmo samo letošnje leto. Za investicije je bilo planiranih 23 milijonov evrov, realiziranihje bilo samo za 15 milijonov evrov. Kako bo občina, ki na leto zmore povprečno za nekaj več kot 10 milijonov evrov investicij, naenkrat investirala za skoraj 40 milijonov? Kako bo izbrala najboljše izvajalce, poskrbela za kakovosten nadzor, če tega še v običajnem letu ne zmore?
Sicer pa poglejmo, kam bo šla večina investicijskega denarja:
Našteti načrti od Muzejskega trga, promenade, do Bonifike in Žusterne so vredni 20 milijonov evrov. Kaj ostane za preostali del občine, od starega mestnega jedra in primestja do podeželja? Zakaj bi lahko bili v krajevnih skupnostih zadovoljni z letošnjim proračunom?
Za ves cestni promet in infrastrukturo v občini s površino čez 300 kvadratnih kilometrov je predvidenih zgolj 6,4 milijona evrov. Iz postavk je razvidno, da se bodo ceste več ali manj samo krpale. Kot se bo bolj drobiž kot kakšna resna vlaganja dajal za igrala in igrišča ter druge predvolilne posege.
Za KS Hrvatini (približno 2.000 prebivalcev) je v letu 2018 predviden denar za Slemensko cesto (113.000 evrov), 500 metrov kolesarske steze in pločnika ob Slemenski cesti (73.000 evrov), sofinanciranje dostopnih cest (20.000 evrov), urejanje pokopališča (8.000 evrov) in asfaltiranje parkirišča v Božičih (20.000) evrov. Vse skupaj je v načrtu za 234.000 evrov vlaganj ali za tretjino vrednosti novoletnih lučk na koprski promenadi. Ob tem deli krajevne skupnosti nimajo kanalizacije (Fajti, Brageti, Kolomban, Cerej Božiči…), a tega v proračunu za 2018 ni. Skoraj vsa nujno potrebna vlaganja v kanalizacijo po občini so prenesena v leta 2019, 2020 in naprej. Torej v čas po volitvah. Kako je z obljubami iz volilnih let, pa je iz prakse znano. Na primer o novi šoli na Škofijah za 9 milijonov evrov, ki je bila prav tako v načrtih razvojnih programov, že sprojektirana, a je od nje ostal samo prizidek in bodoča energetska sanacija dotrajanega montažnega objekta.
Za KS Škocjan (približno 3.000 prebivalcev) je v proračunu 2018 predvideno 12.000 evrov za urejanje odvodnjavanja v KS, 40.000 za sanacijo ceste v Kampelu in 28.000 za ureditev ceste na Tribanu. Za ureditev ceste Kampel Brda 20.000, 20.000 za urejanje državne ceste med Škocjanom in Bertoki - cesta nad obvoznico in 180.000 za pokopališče. Skupaj 300.000 evrov. Brez pokopališča, ki služi širšemu prostoru, torej samo drobiž.
Svet KS Škofije že ves mandat opozarja na neuravnoteženost proračuna, ki zanemarja zaledje in povečuje prepad med razvitostjo različnih delov občine. Občina je zaradi nezadovoljstva krajanov, ko je iz proračuna za letos izpadla dolgo načrtovana kanalizacija za Zg. Škofije, pripravila rebalans proračuna in z izgradnjo začela. Tudi s prerazporeditvijo sredstev v proračunu se da še marsikaj narediti, kar se je lepo videlo letos - v KS Škofije je bilo za več kot 1.1 milijona evrov vlaganj. Toda to je še vedno samo za ene dobre lučke in manj kot prebivalci prispevajo v skupni proračun – približno 3 milijone evrov letno. (S prodajo parcel pa še več.)
Proračun nikakor ni nastajal iz potreb občanov ali krajevnih skupnosti, je daleč od participatornega in daleč od razvojnega pristopa, ni socialen. Ko se boste jezili zaradi propadajočih cest, potokov in ledu na njih, pomanjkanja pločnikov, zaradi kanalizacijskih izpustov v naravo, zaradi propadanja kulturne dediščine in podhranjenosti žlahtne kulture, se vprašajte, zakaj so predsedniki sveta v vaši KS tako zadovoljni. Vprašajte jih, ali so preverili potrebe krajanov, so o njih sklepali na svetih ali zborih v KS? Tudi občinskim svetnikom je potrebno postaviti zelo veliko vprašanj, saj se občina že leta neenakomerno razvija in občinska uprava ne zadovoljuje temeljnih nalog iz zakona o lokalni samoupravi. V čigavo korist dvigajo roke in na eni strani denar razmetavajo z lopato, po drugi ga odmerjajo s kapalko? V volilnem letu lahko res pogledamo pod prste izvoljenim predstavnikom ljudstva in njihovi odgovornosti pri upravljanju zaupanega jim javnega premoženja.
Večina predsednikov svetov KS je izrazila zadovoljstvo nad proračunom 2018, ker naj bi prinašal pomembne investicije za njihove kraje. Ali res?
Barbara Verdnik v imenu gibanja Skupaj