Različni pristopi, različni rezultati

Mandat novih oblasti po naših občinah se je začel pred dvema letoma, učinki njihovega dosedanjega dela pa so zelo različni. To je seveda rezultat usmeritev, prioritet in ambicioznosti posameznih županov ter občinskih oblasti, njihove usposobljenosti in velikosti proračunov. V Kopru že leta govorimo o nujnosti revitalizacije starega mestnega jedra, o prepotrebnosti celovitega urbanističnega načrtovanja in o skrbnejšem ter trajnostnem ravnanju s prostorom. Za zdaj resnejših premikov ni videti, slišimo pa veliko o tem, da stvari ne gredo tako hitro, da je potrebno potrpljenje in podobno.

V istem obdobju v Mariboru režejo otvoritvene trakove in napovedujejo še nadaljnje pospešeno uresničevanje načrtov. Prav te dni je Vlada Republike Slovenije sprejela odlok o načrtu za kakovost zraka v Mariboru, skupaj s programom ukrepov do leta 2022, za katerega bo Maribor dobil 28 milijonov evrov (največ iz države, pa še iz evropskih sredstev in lastnega deleža). Prvi sklop predstavljajo ukrepi na področju učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije, drugega promet, tretji sklop pa so podporni ukrepi, ki se nanašajo na varovanje in obnavljanje zelenih površin. 

 Foto: Barbara Verdnik

Vir fotografije: Spletna stran MO Maribor

Nedavno so dokončali obnovo Glavnega trga z delom Koroške ceste, za kar so porabili 6,5 milijonov evrov. Pri nas so v tem času sprejeli projekt za gradnjo garaže, ki bo stala prav toliko. Pravzaprav je v Kopru za zdaj videti, da se bosta realizirali le dve večji naložbi - dve garaži. Resda je naša nova občinska oblast podedovala velik primanjkljaj v občinski blagajni, toda primer Maribora kaže, da je za revitalizacijo starega mestnega jedra predvsem potrebna politična volja ter jasna strategija s konkretnimi cilji in prioritetami.

Mariborska občina je namreč nedavno končano obnovo Glavnega trga in Koroške ceste pospremila z razpisom za sofinanciranje obnove fasad in streh na objektih, ki so uvrščeni v register kulturne dediščine, ob tem pa napoveduje tudi obnovo pročelij objektov v občinski lasti, začenši z Rotovžem in Mestno restavracijo, in ureditev ulic v mestnem središču. Obnova dvanajstih izbranih objektov v širšem mestnem središču že teče. Ker je v teku tudi obnova bližnjega Vojašniškega trga in Sodnega stolpa, pa bodo opravili še nujno obnovo povezovalnih ulic v najožjem mestnem središču. Obnovo trinajstih ulic, vključno z Barvarsko in Tkalskim prehodom, po županovih zagotovilih že projektirajo, obnovili pa naj bi jih do konca prihodnjega leta. 

Župan Saša Arsenovič napoveduje podoben razpis za sofinaniranje obnove tudi za prihodnja leta, v občini pa zaznavajo povečan interes za obnovo tudi pri lastnikih stavb, ki niso vključene v sofinanciranje. 

V Mariboru so tako letos za obnovo stavb v starem mestnem jedru namenili 200.000 evrov, v Kopru le 38.000. Pa razlika med občinama v obsegu proračunov ni tako velika: V MO Koper planiramo 76 milijonov, v MO Maribor pa 130 milijonov evrov odhodkov.

Ker si v Mariboru želijo več ulic brez avtomobilskega prometa, so se temeljito lotili tudi preurejanja le-tega. Zaprli so nekaj cest in opravljajo analize sprememb, saj naj bi za promet zaprli tudi Lent, kar seveda zahteva nujne alternativne rešitve. Med drugim so že končali študijo o možnosti gradnje tunela pod središčem mesta. 

Foto: Barbara Verdnik

Obnovljeni Glavni trg (Vir: Spletna stran MO Maribor)

Maribor pa je letos dosegel še eno zelo pomembno zmago – po hitri cesti skozi mesto se od 1. januarja vozijo brez vinjet. Državi so dokazali, da s cestninjenjem hitre ceste nima prav, in pozitivni učinki na promet v središču ter na čistejši zrak se že kažejo. 

Sedanje dogajanje v Mariboru nekoliko spominja na Koper v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so zaprli za promet in temeljito prenovili Titov trg s Pretorsko palačo, stavbe univerze, pripravili resno in strokovno vizijo Koper 2020 ... Nato se je odnos občinske oblasti do starega mestnega središča, objektov kulturne dediščine in prostora sploh spremenil. Postal je neaktiven, lahko bi rekli nespoštljiv in škodljiv. Po letu 2002 se je s stvarnim premoženjem bolj barantalo, kot v primeru Male lože, Libertasa ter mnogih drugih objektov, in puščalo propadati celo tako pomembne stavbe kot je bila leta 2018 porušena palača Longo (Dejstvo, da je bila v privatni lasti, občine ne razrešuje (so)odgovornosti.). In spomnimo se, kolikokrat so popravljali tlakovce na prehodih za pešce, namesto kamna pa so Pristaniško in še kakšno ulico obložili s tiskanim betonom. Da o vinjetah na obalni hitri cesti niti ne govorimo. V zadnjih 10 letih so se občasno angažirale prizadete krajevne skupnosti, žal vse doslej brez podpore občinskega vodstva in birokracije, ki ta pereč problem ignorirajo.

Dve fotografiji sta bili posneti maja letos in kažeta, kako temeljita je bila obnova trga, od kanalizacije in vodovoda do vseh potrebnih podzemnih in nadzemnih inštalacij. Dve sta nastali po končanju del, otvoritev je bila avgusta.