Vandalizem ali kam naj se dajo mladi

Mlade na Škofijah so obtožili vandalizma, nihče pa se ne ukvarja s vprašanjem, kam naj se mladi v tem in širšem okolju sploh dajo


Na FB strani Krajevne skupnosti Škofije se je 24. julija pod naslovom »Obvestili bomo policijo« pojavil zelo oster zapis o mladini, ki se na postajališču ob Parenzani opija, meče cigaretne ogorke, smeti in povzroča škodo. »Zaradi obsežnosti vandalizma, ki se med drugim kaže tudi za Zadružnim domom, in resnosti situacije ogrožanja premoženja in življenja ljudi, bomo zoper neznane storilce podali prijavo policiji,« je zapisal član sveta KS, ki skrbi za informiranje krajanov.


Pod zapis se je vsula množica komentarjev, ki so obsojali tovrstno obnašanje mladih in njihove starše. Potem so se o vandalizmu razpisali na Regionalu, sledil je še prispevek na Planetu TV, v katerem so objavili posnetke mladih skuteristov z njihovega profila na Tik Toku in izjavo predsednika sveta Matjaža Čoka, ki je obsodil njihovo obnašanje. 

Medijski zaključek in sloves, ki se tako te dni širi o Škofijah, je, da imajo na Škofijah resne težave z mladimi. Policija pa do danes ni dobila nobene uradne prijave. 

Mladi – spregledana tema

Ne bomo se pridružili moraliziranju o vzgoji in težavni mladini, saj verjetno ni bilo generacije, ki v občutljivih letih ne bi kakšne ušpičila. Po Škofijah in drugih krajih še zdaleč ne smetijo samo mladi, ampak predvsem odrasli, v naravo odlagajo keramiko, stare avtomobile, gradbeni material, po bifejih se pije, skozi naselje dirka z avtomobili …

Želeli bi spodbuditi razmišljanje o naših otrocih najstnikih, o tem, da je to v našem in širšem okolju pravzaprav zanemarjena tema.

Zdi se, da so upravljavci javnega dobrega in odločevalci porabe proračuna na mlade skoraj pozabili, zlasti v zalednih krajevnih skupnostih. Ali se kdo od teh, ki kažejo s prstom obtoževanja, sploh vpraša, kaj naj v prostem času počno mladi, kam naj se dajo, kakšno ponudbo oziroma možnosti imajo v svojem okolju? Ali je kdo vprašal mlade, kaj si želijo, napravil na primer anketo o njihovih potrebah, idejah … ?

Ali za domačo ograjo ali na cesti

Začnimo z demografijo. Število prebivalcev se v zalednih krajevnih skupnostih Kopra zelo hitro povečuje. Na Škofijah jih je tako že več kot 3.500 ali 1.000 več kot pred 20 leti. Med njimi je po zadnjih podatkih več kot 500 otrok do 14. leta starosti in 152 mladostnikov med 15. in 19. letom. Kako se je tej rasti prilagodilo okolje?

Za majhne otroke je bilo kar dobro poskrbljeno z otroškimi igrišči na različnih lokacijah. Za najstnike pa se žal ni kaj veliko spremenilo. Na Škofijah ni nobenega prostora za druženje mladih, ni na primer letnega kina, kakšnega skate parka ali poligona za skuterje, rolke, kolesa, mladinskega centra, kotička za glasbo … Mladi so lahko samo za domačo ograjo, kar verjetno pomeni pred računalnikom, telefonom ali televizijo, ali pa na cesti.

Na Škofijah je na voljo malo interesnih dejavnosti, za večino je potrebno v Koper – od glasbene šole do različnih športov in krožkov. Starši vse popoldneve porabijo za dnevno prevažanje otrok v Koper in nazaj. Ko malo odrastejo in si želijo družbe vrstnikov, ki imajo v puberteti zelo veliko vlogo, pa je skoraj edina rešitev za njihovo mobilnost motor ali skuter. Tudi poleti, ko se mladi Kopra in Ankarana družijo na plažah, so mladi Škofjoti odvisni od staršev ali dvokolesa, saj javnega prevoza praktično ni.

Tako je tudi na Hrvatinih, v Dekanih, Bertokih in drugih krajih. Kako veliko potrebo po sproščenem druženju imajo, se lepo kaže na krajevnih šagrah, ki kar pokajo po šivih.

Ob opisanem stanju ne gre tudi pozabiti, kakšne posledice je najstnikom povzročilo obdobje izolacije v času kovida. Odrasli, zlasti odločevalci, bi se morali krepko zamisliti in nekaj storiti za kvalitetnejše preživljanje prostega časa. 

Pristojni naj besede udejanijo

Pravzaprav imamo v Kopru za to že neke vrste okvir. Leta 2019 je bil ustanovljen občinski Zavod za mladino, kulturo in turizem in njegovo poslanstvo naj bi bilo (tako je vsaj zapisano)  »celostna podpora pri oblikovanju identitete mladih. Zavod vzpostavlja avtonomni mladinski prostor, ki deluje v lokalni skupnosti z namenom, da omogoča negovanje kulturnih, socialnih in drugih stikov med mladimi, spodbuja družbeno integracijo, aktivno participacijo in družbeno odgovornost mladih. Zavod vzpodbuja prostovoljne aktivnosti in neformalno izobraževanje mladih, uveljavlja mobilnost in mednarodno povezovanje mladih, zagotavlja informiranost mladih, organizira in izvaja različne interesne dejavnosti, s katerimi se mladim zagotavljajo dobrine na različnih področjih udejstvovanja, zagotavlja mentorsko pomoč in promoviranje njihovih dosežkov.«

Zdaj je potrebno preiti od besed k dejanjem, opolnomočiti 15 sedanjih in kakšnega novega uslužbenca zavoda, se povezati s sveti krajevnih skupnosti, izluščiti probleme in potrebe, narediti kakšno anonimno anketo, pritegniti strokovnjake iz univerzitetnega okolja in pripraviti celovito strategijo odnosa do mladih in z mladimi za vse kraje v občini.  Problematika mladih pa mora biti zajeta tudi v prostorskih načrtih, zlasti v OPN. Občina ne sme omogočati samo gradnje profitnih stanovanj, ampak zagotoviti predvsem gradnjo družbenega okolja za prebivalce vseh generacij. 

Ozkoglednost in obtoževanje namesto razumevanja in proaktivnosti ne bosta prinesla rezultatov.

Mladi, ki so nasmetili prostor ob Parenzani in povzročili škodo, so se za to tudi opravičili. Tega do zdaj ni nihče objavil. Zakaj?

 





  • Deli objavo