Za več vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje občine

Koprska občina je v začetku januarja javno razgrnila Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za ureditev območja Škofije, 9. februarja pa bo na Škofijah javna obravnava osnutka. Prostorski dokument, ki se razteza na skoraj 20 hektarih in predvideva okoli 300 novih stanovanjskih enot, med krajani vzbuja začudenje in vprašanja. O njem namreč vse do letos skoraj niso slišali. Septembra leta 2020 so ob zelo skopi udeležbi (približno 10 krajanov) govorili o izhodiščih za OPPN, zdaj pa je pred njimi projekt velike pozidave.

Edini dogodek pri oblikovanju izhodišč za pripravo osnutka OPPN Škofije je bil septembra 2020, od 3.500 prebivalcev KS se ga je udeležilo zgolj okoli 10 krajanov 

Ker bo letos prostor zelo aktualen, saj bo predstavljen tudi krovni Občinski prostorski načrt (OPN), ki ga v občini čakamo že 15 let, namenimo nekaj pozornosti sodelovanju javnosti pri urejanju prostora. Vprašanjem, ali so, oziroma kako bi krajani morali biti pritegnjeni v nastajanje prostorskih dokumentov, kako občina vključuje lokalne skupnosti in podobno.

Dobra in slaba praksa

Ankaran

Za primerjavo imamo dva primera iz Slovenske Istre. Na eni strani je dobra praksa sprejemanja OPN iz občine Ankaran, ki jo poznavalci predstavljajo kot »zgled skupnosti, ki ne izpolnjuje le zakonskih določil, temveč modro in dosledno stremi k spoštljivemu vključevanju vseh, ki se jih nastajajoči načrt kakorkoli tiče« (Maja Šinigoj, Locus, na TV Slovenija). Na ta način so dosegli širok konsenz o razvoju. Ankaranski prostorski dokument je oblikovan po najsodobnejših evropskih smernicah prostorskega načrtovanja, katerega glavno vodilo je trajnostno upravljanje naravnih, kulturnih, ekonomskih in prostorskih virov oziroma vzdržnostna raba prostora ter učinkovita in gospodarna raba zemljišč.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je projektu Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Ankaran podelila »Zlati svinčnik za področje prostorskega načrtovanja« za leto 2021 

Izola

Na drugi strani je primer Izole, kjer je prav zaradi prešibkega sodelovanja javnosti in zanemarjanja mnenja občanov, OPN pred dnevi na referendumu padel. Menda bodo popravljenega lahko pripravili šele do naslednjega leta.

Javnost naj bo zgodaj vključena v načrtovanje prostora

Problem vključevanja javnosti v postopke prostorskega načrtovanja so nevladne organizacije v okviru Mreže za prostor skupaj z Varuhom človekovih pravic odprle že spomladi leta 2011. Takrat je Direktorat za prostor posredoval občinam zelo konkretna priporočila za zgodnejše vključevanje javnosti pri pripravah prostorskih aktov. Prejel jih je seveda tudi Koper, a jih takratni župan Boris Popovič ni upošteval. Zato leta 2012 na Škofijah ni bil uveljavljen OPPN Fortezza, saj so ga krajani zaradi ignoriranja zahtev krajanov uspešno ustavili.

Priporočila (podobna so občine dobivale tudi v kasnejših letih) so pomemben dokument, ki sodelovanje v postopkih urejanja prostora opredeljuje kot pravico in odgovornost slehernega posameznika in poudarja vpliv vključevanja na verodostojnost odločitev, na kakovost stanja in rabe prostora ter tudi na krepitev pripadnosti skupnosti. Predvsem pa dokument kritizira zakonsko predvidene rešitve, ki predvidevajo zgolj minimalno sodelovanje javnosti v prostorskem načrtovanju na lokalni ravni. Zato priporoča zgodnje in aktivno vključevanje javnosti v pripravo prostorskih aktov. 

Morda se zdi, da se postopek zaradi tega lahko podaljša, vendar praksa kaže, tudi v Izoli, da ni tako. Nasprotovanje javnosti v fazi javne razgrnitve in dopolnjenega osnutka lahko, po izkušnjah sodeč, povzroči bistveno večje zamike in spremembe pri pripravi načrtov.

Kaj je torej bistvo priporočil?

Priporočila županom

Vključitev javnosti in oblike sodelovanja

Takoj po sprejemu županovega sklepa o začetku postopka priprave prostorskega akta naj se začnejo aktivnosti, povezane z vključitvijo javnosti v pripravo osnutka. 

Odločevalci naj javno objavijo poziv za sodelovanje zainteresirane javnosti, opredelijo načine in oblike sodelovanja kot so delavnice, okrogle mize, problemske konference, javne tribune … Poleg klasičnih oblik sodelovanja je potrebno omogočiti tudi interaktivne oblike sodelovanja preko elektronskih medijev, kar bi bilo v covid časih sploh nujno potrebno.

Prevlada javnega interesa

Moderatorji na njih morajo predvsem razložiti institut »prevlade javnega interesa« nasproti zasebnim interesom, kako se to odraža v prostorskem aktu in kakšen pomen ima to za razvoj lokalne skupnosti. Podlaga za snovanje prostorske ureditve mora zagotavljati zadovoljevanje skupnih in individualnih potreb. 

Razvojna središča

Še predno se občina poda v pripravo podrobnih prostorskih načrtov, pa bi bilo nujno upoštevati tudi Zakon o prostorskem načrtovanju, ki predvideva, da se vsebina strateškega in izvedbenega dela prostorskega načrta za razvojna središča določi na podlagi urbanističnega načrta.

Škofije imajo v osnutku OPN (Občinskega prostorskega načrta) vlogo pomembnejšega lokalnega središča, torej bi bil edini primeren in razumen pristop k načrtovanju tako obširnih pozidav, pa tudi kot osnova za načrtovanje znotraj OPN, izdelava urbanistične zasnove oziroma urbanističnega načrta.

Zračni posnetek dela predvidene površine OPPN Škofije

O čem naj soodločajo krajani

To pa pomeni, da se skupaj s krajani opredeli izhodišča za pripravo urbanistične zasnove, opredeli koncept življenjskega in bivanjskega prostora, identiteto kraja, demografske značilnosti, geografske in krajinske danosti, sožitje z naravno in kulturno krajino …

Resnično si želimo, da bi koprski župan in občinska uprava v koprski občini navedena priporočila upoštevali, da bi v občini prostorske načrte sprejemali s konsenzom občanov in bi ti odražali trajnostno upravljanje naravnih, kulturnih, ekonomskih in prostorskih virov.