Akademija za glasbo v Palači Kazina bogati Ljubljano in Slovenijo

Oktobra 2022 je Palača Kazina, odeta v ves svoj nekdanji sijaj, a tudi v novi čas, z novim duhom ožarila in obogatila podobo, identiteto in srce slovenske prestolnice in države.

Akademija za glasbo, katere dekan je od leta 2017 Koprčan profesor Marko Vatovec, je skoraj 30 let iskala prostore za delovanje in razvoj. Lani je njihova vselitev v prenovljene prostore Kazine na Kongresnem trgu postala zgodba o uspehu na področju kulture, mesta Ljubljane, odnosa do prostora in kulturne dediščine. Idej, kam naj bi umestili akademijo, je bilo v preteklosti veliko, potem pa je leta 2013 zmagala najboljša za vse. To je bila Palača Kazina, kulturni spomenik,  primerna za  umetniško dejavnost in v neposredni bližini drugih profesionalnih umetniških ustanov, Slovenske filharmonije, SNG Opere in baleta in Cankarjevega doma, kar omogoča odlično sodelovanje.

Akademija za glasbo ima čez 500 študentov, pedagoško delo opravlja več kot 160 ljudi. Vsi njihovi diplomanti dobijo po študiju zaposlitev, študentje pa v večini primerov prihajajo iz treh glasbenih šol, med katerimi je Glasbena šola Koper, in dveh konservatorijev. Pred selitvijo v Kazino so delovali na petih lokacijah, od oktobra lani pa so dobili pet tisoč kvadratnih metrov novih študijskih, koncertnih in administrativnih prostorov, ki pa še ne zadoščajo vsem njihovim potrebam. Zdaj so sredi urejanja dokumentacije za prizidek na dvorišču Kazine.

Pri načrtovanju prizidka, kjer bo akademija uredila večjo koncertno dvorano, primerno za simfonični orkester, dodatne učilnice in vadbene prostore, sodelujejo z investitorji v soseščini ter skupaj pripravljajo predlog spremembe OPPN. Ko bo pripravljen, bo razpisan urbanistični in arhitekturni natečaj za prizidek.

Akademija za glasbo ima v novih prostorih številne vadnice in šest pametnih učilnic, ki so plod mednarodnega sodelovanja. Eden od biserov novih prostorov akademije v Kazini je restavrirana glavna dvorana s poslikanim stropom in lesenimi lestenci s pozlato iz pravega zlata, ki so jo poimenovali po prvem dekanu ljubljanske glasbene akademije, baritonistu Juliju Betettu. Vidno mesto v njej že šest let zasedajo mogočne orgle, ki jih je akademija v dar dobila od župnijske cerkve iz Horgena v Švici.

Dvorana Julija Betetta sprejme do 200 obiskovalcev

Po Kazini je razporejenih še več manjših dvoran, ki prav tako nosijo imena ustvarjalcev iz slovenske glasbene zgodovine. Med njimi so dvorane Marijana Lipovška, tria Lorenz in Karla Rupla. Poleg dvoran imena nosijo tudi nekatere od učilnic, tako se ena poklanja zaslužni profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak. Ob individualnih učilnicah in večjih predavalnicah so v Kazini uredili tudi dva studia in bogato knjižnico.

Lokacija v srčiki srca

V nadaljevanju povzemam zapis pianistke in publicistke Ane Ašič, ki je letos ob prazniku kulture zapisala: »Kar nekaj polemik je bilo v Ljubljani na prelomu tisočletij ob ideji, da bi bile vse tri akademije združene pod streho Cukrarne. Pa na Roški. In še kje. To se, hvala bogu, ni dogodilo. Mnogi, ki smo že takrat poglobljeno spremljali delikatno »transformacijo« srca slovenske prestolnice, smo bili tedaj in smo še zmeraj odločno proti temu, da se umetniško ustvarjanje in vzgoja ter poučevanje mladih in novih rodov ustvarjalcev in poustvarjalcev izrinja iz najožjega mestnega središča, iz njegove »srčike srca« ter sploh proti posegom, ki bi ob vseh zmotnih, ozko interesnih, parcialnih, neosveščenih in nevizionarskih odločitvah, ki so in še zmeraj pustošijo dejansko in simbolno pojavnost ter prezenco glavnega mesta slovenske države, dodatno prispevali k njegovi vsebinski, funkcionalni in pojavni degradaciji in siromašenju. 

A umestitev Akademije za glasbo na le nekaj deset metrov dolgo diagonalo s Slovensko filharmonijo, ki se med Plečnikovimi platanami odstira na jugovzhodnem vogalu Kongresnega trga, nedaleč od Glasbene matice na južno ležeči Vegovi, le lučaj od Cankarjevega doma na jugozahodu, v bližini Drame in slovenskega parlamenta ter Opere, je čudovita izjema. V Palači Kazina je zdaj nastanjena ena najpomembnejših institucij slovenske kulture in gotovo najpomembnejša nacionalna glasbena ustanova, ki skrbi in bo skrbela, da z novimi rodovi glasbenikov in ustvarjalcev muzika in umetnost in plamen ustvarjalnosti v srcu slovenske prestolnice ne zamre in ne ugasne!

"Pot do tega trenutka je bila dolga in naporna, a sanje so se uresničile!" Prav tu, kjer so davnega maja 1989 odmevale besede pesnika Toneta Pavčka in je Majniška deklaracija v tridesettisočglavi množici po svobodi in lepšem življenju koprnečih ljudi prebujala upe v novo, boljšo, svetlejšo prihodnost.

Eden se je zdaj, po triintridesetih letih prav tu vendarle uresničil! Palača Kazina je končno dobila novo podobo ter izjemno in žlahtno vsebino! To je velik dosežek za Ljubljano in za Slovenijo! Za vse nas. In nesporno ena najlepših slovenskih kulturnih zgodb preteklega leta.«

Galerija fotografij

Fotografije: Barbara Verdnik