Civilna družba in zarečen kruh oblasti

Kolumna je objavljena v Megafonu št. 59, 1. marca 2024.

Brez dvoma je k uspehu Gibanja Svoboda na zadnjih državnozborskih volitvah največ prispevalo na eni strani mrcvarjenje ljudi in države s strani Janševe vlade, na drugi strani pa izjemno angažiranje civilne družbe. Civilna družba je zelo jasno naslavljala svoje cilje po boljši državi in vseh njenih sistemih, Gibanje Svoboda pa je obetalo vrnitev vrednot, spoštovanja in sodelovanja med vsemi deležniki civilne družbe.

Tudi Aleš Bržan je volitve leta 2018, z zgolj 17 glasovi prednosti, dobil predvsem zaradi angažiranja civilne družbe. Ta je dolga leta razkrivala negospodarno in za javni denar škodljivo županovanje Borisa Popoviča, osveščala, aktivirala. Pred volitvami so se povezali vsi subjekti in celo politični konkurenti ter s skupno podporo Bržanu omogočili zmago. Zato, da se konča vse večji prepad med razvitostjo mesta in zaledja, da se konča razkol med ljudmi, netransparentno delo občinske uprave, da se preneha s prikrojevanjem pravil in egocentrično zaverovanostjo vase, ki ne upošteva ali sliši nobenega glasu občanov. Poraz bivšega župana so tako spremljala močna čustva in močne besede, kot so zmaga ljudske fronte, končno svoboda, Koper spet pod svobodnim soncem in podobno. Politični cilji so bili doseženi, stolčki osvojeni. In kaj se je zgodilo s cilji civilne družbe?

Prizor z ene od predstavitev osnutka OPN

Kaj se je zgodilo s cilji civilne družbe?

Zgovoren in aktualen primer je proces nastajanja koprskega Občinskega prostorskega načrta (OPN). Prav te dni občani Mestne občine Koper dobivajo odgovore na pripombe, ki so jih vložili na osnutek OPN do aprila 2022. Občina je pripravila skupne odgovore na vsebinske sklope in posamezna stališča do vsake od 2.028 prejetih pripomb. Ta dokument obsega kar 1.006 strani. 60 odstotkov pripomb je bilo zavrnjenih. Koliko je osnutek OPN boljši ali drugačen od tistega izpred dveh let, zaradi obsega in individualnih odgovorov še ni mogoče oceniti, potrebno bo počakati tudi novi dopolnjeni osnutek. 

Nekaj pa je že mogoče zapisati. Občina je popolnoma zatajila vlogo civilne družbe, saj si je vse korake, ki so bili storjeni na zahtevo civilnih iniciativ, enostavno prisvojila. Občina že dolga leta v načrtovanje urejanja prostora ne vključuje občanov. Nima jasne vizije dolgoročnega družbeno ekonomskega razvoja in iz nje izpeljane strategije z opredeljenimi in merljivimi cilji. Ta predhodni postopek bi moral potekati s širokim sodelovanjem javnosti in s ciljem doseči najširši konsenz o dolgoročni rabi prostora. 

Tako pa je leta 2021 neprijetno presenetil najprej predlog ureditve območja nekdanjega Slavnika, zaradi katerega so se krajani povezali v civilno iniciativo Novi Slavnik. V začetku leta 2022 je Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za gosto pozidavo centra naselja negativno presenetil Škofije in nastala je Civilna iniciativa Škofije po meri ljudi. Ko je bil čez mesec dni predstavljen še krovni osnutek OPN, ki je dobesedno šokiral Bertoke ter nekatere zaledne kraje, so se občani povezali v širšo civilno iniciativo CI OPN Koper po meri ljudi.

Prizor s tiskovne konference Skupnosti civilnih iniciativ Koper

Svoja stališča in zahteve so marca poslali županu. Brez odziva. Aprila ponovno z zelo konkretnimi pripombami in zahtevo po zamrznitvi postopka ter pobudo za sestanek. Odgovor župana, ki je v tistem času delal predvolilno reklamo tedanji direktorici občinske uprave in kandidatki Gibanja Svoboda Tamari Kozlovič, je bil odločno zavrnitven s pojasnilom, da civilne iniciative ne podajajo predlogov v dobro javnega interesa s ciljem »prispevati k boljšemu dokumentu« in da je »občinski prostorski načrt preveč pomemben dokument za skupnost, da bi smela občina dovoliti njegovo zlorabo za predvolilne namene in samopromocijo posameznih kandidatov.«. Podobnih omalovažujočih komentarjev je bilo v mesecih, ki so sledili, še nekaj, predvsem v smislu, da civilne iniciative ne znajo pojasniti svojih želja in izražajo zasebne interese, ne pa širših potreb lokalnih skupnosti. V tej luči je zanimivo, da sem sama dobila odgovore na strateška vprašanja in pripombe na kar 28 straneh. A o tem kdaj kasneje.

Državnozborske volitve so se zaključile, začenjale so se priprave na lokalne volitve. Odnos in komunikacijska strategija županovega kabineta na Verdijevi sta se temu primerno nekoliko spremenila, saj je bilo potrebno prikazati, kako je vodstvo občine prijazno in v dialog naravnano. Hitenje s sprejemanjem osnutka OPN je bilo zaradi mnoštva pripomb začasno zamrznjeno, sprejeti so bili predlogi civilnih iniciativ o izvedbi prostorskih delavnic, katerih vsebina in izvedba sta bili plod tesnega sodelovanja s civilnimi iniciativami. Na pobudo in zahtevo civilne iniciative za Škofije so izdelali tudi urbanistično zasnovo za Spodnje Škofije, ki pa kljub zagotovilom krajanom še vedno ni bila predstavljena.

Ena od delavnic v procesu pripravljanja OPN, ki so pokazale veliko pripravljenost občank in občanov za aktivno sodelovanje

Civilne iniciative, ki so se povezale v Skupnost CI Koper, so se ves čas trudile, da bi z občino steklo konstruktivno sodelovanje, da bi se z razpravo o strateških vidikih razvoja občine približali nekemu konsenzu in bi tako sooblikovali najbolj dragoceno dobrino, ki nam je dana v varovanje in rabo, to je prostor. Žal iskren dialog nikoli ni bil vzpostavljen, vse je bilo zgolj kupovanje časa. Namesto konkretnih odgovorov in informacij o OPN je občina predstavnike civilnih iniciativ lani spomladi povabila na delavnico, ki jo je vodil strokovnjak za marketing. Izvajalec Rdeči oblak je od občine za svoje storitve lani prejel 9.107,30 evrov, civilne iniciative pa so spet ostale praznih rok.

Zdaj je propagandna spremljava nadaljnjih korakov sprejemanja koprskega OPN (samo 23 občin v državi še nima tega prostorskega dokumenta!) že v polnem teku. Dokument je potrebno pripeljati do občinskega sveta in ga sprejeti še letos, saj je 31. december 2024 skrajni rok. Ni važno, kakšen je, ali je nastajal z vključenostjo občanov, ali bo pomenil boljši prostorski temelj za razvoj … Pomembna je le zloščena podoba oblasti, kljukice, kaj vse je bilo kot zakonski minimum opravljeno.

Civilna družba? Vajena zarečenega kruha oblasti, bo nadaljevala delo.