Kako so politične stranke in njihovi parcialni interesi pojedli stroko

Zadnja afera z nakupom stavbe na Litijski in kadrovski vrtiljak v največji stranki ponovno kažejo, kako se je strankokracija zarila v vse pore naše družbe. Kaj pomaga, če zakonodaja jasno določa, da morajo zaposleni v javni upravi, v državnih organih in pravnih osebah javnega prava opravljati svoje delo po pravilih stroke, nepristransko in ne smejo dajati neupravičenih koristi posameznikom ali interesnim skupinam. Vsaka oblast, pa naj gre za občinsko ali državno, najprej poskrbi za svoje in zaposluje strankarske kadre ali podpornike, kjer se le da. Tako imamo na ministrstvih in drugje v javnem sektorju pester nabor ljudi različnih političnih barv, ki delujejo v korist tistih, ki so jim zaposlitev omogočili. Med njimi krožijo generalni sekretarji strank, mrežijo in zagotavljajo, da so strankarski (ali osebni) interesi na prvem mestu, čeprav včasih s sodelovanjem strank nasprotne politične orientacije. Javni interes pa postaja vse bolj utopična kategorija.

Nič drugače ni na občinski ravni. Načela, ki bi jih po zakonu in statutu morala zagotavljati občina - smotrnost, gospodarnost, strokovnost, sledljivost in načelo skrbnega ravnanja z občinskim premoženjem - ostajajo le prazne besede.

Pred drugim krogom županskih volitev 2018 se je Aleš Bržan skupaj z Davorjem Briševcem in Robertom Šucem udeležil krajevnega praznika na Škofijah 

Primer 1: Občinska uprava

Kljub napovedim nove, transparentne politike v interesu občanov, se je županu Alešu Bržanu zalomilo že prvo leto vladanja. Že z imenovanjem Tamare Kozlovič za v.d. direktorice občinske uprave je pokazal, čemu daje prednost pri izboru. Potem je bil v prvi polovici leta 2019 objavljen razpis za novega direktorja občinske uprave, na katerega so se prijavili trije kandidati. Izbrana je bila seveda Tamara Kozlovič. Eden od kandidatov se je nad izvedbo postopka pritožil Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi Republike Slovenije. Ta je sklep o izbiri razveljavila in zadevo vrnila v ponovni postopek odločanja, kar se zgodi zelo redko. In kaj so naredili na občini? Natečajna komisija je spremenila metode in merila za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za direktorja ter leta 2020 spet imenovala Tamaro Kozlovič. Spet je sledila pritožba, a zaradi začetka epidemije covida ni doživela epiloga. 

Vprašljivi postopek je obravnaval Nadzorni odbor občine, ko je Kozlovičeva postala poslanka Gibanja Svobode pa sta ga za časopis Delo komentirala dr. Vladimir Prebilič in dr. Miro Haček, strokovnjak za sistem javnih uslužbencev. Prvi je dejal, da je spreminjanje pogojev med postopkom izbora milo rečeno nehigienično, drugi pa, da ga »topotanje po sistemu, ki bi naj temeljil na visoki stopnji strokovnosti, izkušenosti in integritete javnih uslužbencev, zelo zelo žalosti.«

Primer 2: Zdravstveni dom

Tudi dogajanje z Zdravstvenim domom Koper je vzbujalo začudenje in dvom, ali je koprsko zdravstvo res dobilo najbolj kompetentnega vodjo. Igorja Hrvatina, dolgoletnega političnega sopotnika Borisa Popoviča, ki je dolgo vodil koprsko Komunalo in nekaj časa Zavod za šport, je bivši župan v volilnem letu imenoval za v.d. direktorja Zdravstvenega doma. Ne samo, da ga je Aleš Bržan pustil na tej funkciji, vedejevstvo mu je celo podaljšal. Ko je bil konec 2020 končno le objavljen razpis za direktorja, so hitro zakrožile  govorice, ali niso razpisni pogoji za tako pomembno delovno mesto nekoliko preveč ohlapni in posledično "nekomu pisani na kožo".  Svet zavoda se je kljub dvema bolj kompetentnima kandidatoma zelo hitro odločil za imenovanje Hrvatina. Takoj naslednji dan sta iz sveta izstopila člana iz Ankarana, tamkajšnji župan Gregor Strmčnik pa je ob tem izrekel zelo pomenljive besede: »Razlike med obema občinama v standardih nedopustnosti vmešavanja politike v suvereno in samostojno delovanje organov javnih zavodov so očitno tolikšne, da sta naša predstavnika ugotovila, da v takšnem načinu delovanja, ki očitno temelji zgolj na preglasovanju, nimata kaj iskati.«

Sledila je tožba, v kateri je neizbrana kandidatka med drugim zapisala, da ji je bilo kršeno načelo enakega obravnavanja in načelo enakih možnosti ter je bila diskriminatorno obravnavana. Dokazilo kandidata o pridobljeni visokošolski strokovni izobrazbi je bilo datirano na dan 20. 12. 2019, kar pomeni, da je imel izbrani kandidat ustrezno stopnjo izobrazbe šele dobra dva meseca. 

Člani Nadzornega odbora so se ukvarjali še z vprašanji konflikta interesov, saj je Igor Hrvatin v času prijave in ob imenovanju za polni mandat opravljal poleg funkcije direktorja družbe Bonifika d.o.o. še direktorstvo v družbah Bio-Elekt d.o.o. in Teratron d.o.o. Ob direktorskem mestu v ZD Koper torej še tri direktorske funkcije, v družbah iz dejavnosti bioplinarstva pa je imel poslovno razmerje in   partnerstvo z odvetnikom Francijem Matozom. V obdobju od julija 2018 do vključno oktobra 2021 pa je ZD izplačal odvetniku Matozu (odvetniški družbi Matoz o.p. d.o.o. in odvetniku Franciju Matozu) skupno 71.314,85 EUR. Franci Matoz si je zaslužil tudi prednostno cepljenje proti covidu. Zdravstveni dom so že januarja 2021 obiskali zdravstveni inšpektorji in ugotovili, da je vodstvo Zdravstvenega doma Koper že takoj na začetku cepilne kampanje proti covidu-19 orkestriralo preskakovanje vrst, tako da so se lahko najprej cepili Hrvatinovi prijatelji. Starostna skupina po 65. letu pa je, na primer, prišla na vrsto šele maja.

Trije bivši svetniki stranke KJN z Igorjem Hrvatinom v prejšnjem mandatu 

Koprska občina je tudi brez strategije zdravstvene dejavnosti, kar je v neskladju z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025.

Nadzorni odbor je občini posredoval vrsto priporočil, odgovornost za tako stanje pa pripisal tudi dolgoletnemu vodji urada za družbene dejavnosti. Župan se ni odzval, kritičnega poročila ni dal v obravnavo občinskemu svetu. Ta je lani sprejel sklep, da bo občina gradila nov zdravstveni dom, kot da bi lahko novi zidovi nadomestili pomanjkanje strategije, vizije oziroma vsebine. Igor Hrvatin pa je začel nov mandat, saj se na razpis ni prijavil nihče drug. Svoj glas v občinskem svetu je tako (ne edini) zelo dobro vnovčil.

Primer 3: Marjetica

Dogajanje v komunalnem podjetju Marjetica bi zahtevalo poseben članek, saj direktno vpliva na kakovost in cene storitev za občane. Najprej je bil leta 2019 za direktorja imenovan županov sosed Alfred Draščič, ki je moral že po slabem letu oditi. Pooblaščenec Davor Briševac (član Bržanove stranke) je nastopil mandat zgolj kot začasni član uprave (NS), potem se je decembra 2020 prijavil na javni razpis in januarja 2021 bil izbran za direktorja s polnim mandatom. 

Za jasno sliko, kaj se je v Marjetici dogajalo, je najbolje prebrati napeto poročilo nadzornega odbora (NO), ki omenja poseg župana v NS in netransparentno zamenjavo dveh proaktivnih in kompetentnih članov NO z občinskima svetnikoma županove koalicije; razdela neprimerno pogodbo z županovim političnim sopotnikom Robertom Šucem, plačila odvetniku … 

Končno poročilo o pregledu delovanja in poslovanja Marjetice Koper na https://www.koper.si/obcina/nadzorni-odbor/porocila-o-delu-nadzornega-odbora/. Potem bo tudi bolj jasno, kako je lahko prišlo do velike blamaže z nakupom sušilnice blata, pri kateri Marjetica že leto dni odplačuje kredit, teče amortizacija, naprava se stara, objekt pa še vedno nima gradbenega dovoljenja.

Naštevanje primerov političnega namesto strokovnega kadrovanja se tukaj ne konča, ampak šele začenja. A za ponazoritev velikosti in globine  problemov je dovolj. Ob tem je treba še vedeti, da na primer sekretarka ali sekretar Bržanove stranke vestno skrbi za kandidate za člane vseh zavodov v občini, šol, gledališča, da politično predlagajo imena za volilne odbore, sodnike porotnike ... 

Primer 4: Svet OŠ Škofije

Morda zgolj še to, kako se »kupovanje« glasov hitro spremeni v farso. Konec leta 2021 je bila v svet zavoda OŠ Škofije kot zastopnica MOK imenovana Vlasta Vežnaver (mati Sebastjana Vežnaverja), nekdanja predsednica sveta KS Škofije in dolgoletna članica stranke Koper je naš. Leta je javno nasprotovala gradnji novega šolskega objekta na Škofijah, delovala je proti volji krajanov, v škodo skupnosti in zdravju otrok. Krajani so bili zgroženi, občina se je zavila v molk, Vlasta Vežnaver pa je še vedno v svetu zavoda.

Vlasta Vežnaver kot članica stranke KJN pred volitvami