Javno pismo županu

Poziv županu MO Koper, naj javno objavi podatke o tem, kako je bila porabljena 10-letna koncesnina Luke Koper.


Spoštovani župan Mestne občine Koper Boris Popovič!

Z velikim zanimanjem in pričakovanji spremljam Vaše zavzemanje za delitev koncesnine Luke Koper med občino Koper in Občino Ankaran po kriteriju števila prebivalcev. Po isti logiki bi seveda morala biti že do zdaj pridobljena koncesnina deljena navzdol po posamičnih krajevnih skupnostih, v preteklosti enovite občine z Ankaranom, danes zmanjšane za njen teritorij, ljudi in pomen. 

Ker je bodoči model delitve med občinama še vedno v obravnavi, me zato zanima, kako je bila do sedaj prejeta koncesnina porazdeljena znotraj proračunskih porabnikov MOK v zadnjih 10 letih oziroma od vzpostavitve koncesnine. 

Po grobem izračunu za ta čas (prosim popravite me, če se motim) bi iz 30 milijonov evrov koncesnin na posamičnega prebivalca prišlo okoli 570 EUR. Za KS Škofije bi to pomenilo skoraj 2 dva milijona evrov. Pričakovali bi, da se takšen stalen finančni vir v višini približno 200.000 evrov na leto, izkazuje tudi v stalnem vsakoletnem vlaganju vsaj v osnovno infrastrukturo. Enako seveda velja prav za vseh 22 krajevnih skupnosti v mestni občini Koper.

S protestnega shoda pred Luko Koper 30.1.2018

Žal stanje na terenu ne kaže, da bi se koncesnine enakomerno porabljale za prebivalce oziroma infrastrukturo celotne občine. Vsakoletni proračuni in njihova realizacija izkazujejo precejšnja nihanja vrednosti, predvsem pa diskontinuiteto ali nerednost in nestalnost investicijskih vlaganj v večino primestnih in zalednih KS. Po drugi strani so visoka vlaganja v nadstandard Bonifike in Žusterne stalnica.

Večina zalednih krajevnih skupnosti še do danes nima urejenih osnovnih bivanjskih pogojev. Nedvomno je eden od teh kanalizacija. Ta je izrazito upočasnjena in ne poteka kontinuirano. Pogosti izgovor za tako stanje je, da je potrebno počakati na evropske razpise, saj se tako bolje oplodijo lastna proračunska sredstva. To seveda drži, vendar je namenskih evropskih sredstev že od leta 2014 čedalje manj, občina pa nima pripravljenih niti vseh projektov, ki so pogoj za prijave na te razpise. Čas ureditve kanalizacije se je tako razpotegnil na več desetletij, saj je po grobi oceni potrebnih več kot 50 milijonov evrov ali celoletni proračun za ureditev tega perečega problema v občini. Občane v tem času to tudi zelo veliko stane, saj so prisiljeni s čistilnimi napravi sami iskati rešitve ob popolni neznanki, kdaj bo tudi njihovo gospodinjstvo prišlo na vrsto za povsem temeljni infrastrukturni standard.

Nekatere občine v Sloveniji, ki jim je mar za čisto in zdravo bivalno okolje svojih občanov v manjših poselitvenih območjih in nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, stimulirajo nadomeščanje običajnih pretočnih greznic s čistilnimi napravami. V vsakoletnih občinskih proračunih predvidijo znesek za sofinanciranje ali subvencioniranje nakupa in vgraditve malih čistilnih naprav. MOK kljub večkratnim pobudam iz KS in nekaterih članov občinskega sveta nima posluha ali pa interesa za zaščito okolja in občanov. Nasprotno, znan je tudi lanski primer obnove stare vaške kanalizacije na Zgornjih Škofijah s ponovnim izpustom v naravo.

H kanalizaciji oziroma osnovni infrastrukturi, v kar naj bi vlagali koncesnine, bi lahko prišteli tudi oskrbo z vodo. Rižanski vodovod kot upravljalec vodovodnega omrežja prenese vsa zbrana razvojna sredstva v proračun občine, a iz njega dobi le drobiž, s katerim že leta ne more urediti hidrotlačnih razmer niti za na primer 50-60 prebivalcev dela naše KS. Enako velja za ceste, javni prevoz, zdravniško oskrbo, domove za ostarele, vrtce, šole.

Iz povedanega je mogoče sklepati, da princip zagovarjanja koncesnine po glavarini deluje samo v eno smer. V obratno smer, to je pri upoštevanju glavarine in delitvi koncesnine »po glavi občana«, pa ne. Ob enormnem in stalnem vlaganju celo mestnim prebivalcem nepotrebnega nadstandarda, se neposredno ustvarja čedalje večje nesorazmerje v kvaliteti bivanjskega okolja izvenmestnega področja. Potrebe teh ljudi niso prioriteta, zato ne preseneča splošen občutek drugorazrednosti ali celo nepomembnosti. Lahko bi govorili kar o segregaciji več kot polovice občanov Mestne občine Koper.

V luči zapisanega in da ne bo ob koncu spregledano osnovno vprašanje, prosim župana, naj mi odgovori in javno objavi podatke o tem, kako je bila porabljena 10-letna koncesnina Luke Koper: za katere projekte, v kolikšni vrednosti in za občane katerih krajevnih skupnosti?

Edmond Gašpar

Škofije, 30. 1. 2018


  • Deli objavo