Skate park kot se šika

Novi skate park v Kopru je vrhunsko oblikovan in izdelan športni in skupnostni objekt. Kako ga uporabljati, da bo dolgo služil svojemu namenu?


Projektant novega skate parka Davor Miljković in Aljaž Jerman, predsednik društva Obala Riders (Foto BA) 

Koprski skate park je tik pred odprtjem. Za razliko od premnogih današnjih rokohitrsko zgrajenih objektov, je nastajal korak za korakom, počasi in kakovostno. Najprej je nekaj mesecev zemljišče utrjeval navoženi material, sledila so gradbena dela in končno še natančna, skorajda filigranska zaključna obdelava ter postavitev table s predstavitvijo parka in varnostnimi pravili. Prostor ob betonskem poligonu je že pred koncem gradnje našel pitnik in nekaj dreves, ki bodo s širokimi krošnjami nudila senco športnikom in gledalcem, ko bomo občudovali njihove vragolije.

Skate park je več kot le športni objekt. Zaradi atraktivnosti, prostega dostopa in umeščenosti v urbano okolje pritegne tudi širšo publiko in mimoidoče, preberemo na spletni strani podjetja Aliansa / Alliance, ki je doslej sodelovalo pri oblikovanju že več kot petdesetih skate parkov in sorodnih objektov po vsem svetu. "Skate parki omogočajo tudi organizacijo različnih dogodkov in tekmovanj, ki pritegnejo uporabnike in obiskovalce iz širše okolice in tujine. Skate parki, kot stičišče urbanih športov, niso le športni objekti, temveč kot inkluzivni prostor povezujejo lokalno skupnost in spodbujajo zdrav in aktiven način življenja." 

Pogled na novi skate park iz zraka (Vir: Obala Riders)

Zaslužena »nagrada« ob petnajstletnici 

Novi skate park je eden številnih projektov, ki jih v zadnjih dveh letih izvaja koprska občina. Čeprav ne sodi med projekte participatornega proračuna, ki jih predlagamo in izglasujemo občani, pa je šlo pri njem za odlično sodelovanje občine in občanov, torej participacijo, in to v najboljšem pomenu besede.

Pobudnik postavitve skate parka je športno društvo Obala Riders. Po večletnih prizadevanjih so šele v sedanjem županu Alešu Bržanu našli ustreznega sogovornika in ob petnajstletnici društva bodo Ridersi končno lahko uporabljali poligon, kakršnega so si želeli in ga sooblikovali ob pomoči podjetij Alliance in Flowgrind Lab.

V letih čakanja so z veliko prostovoljskega dela ter lastnimi vlaganji najprej uredili poligon v okviru športno rekreacijskega centra Bonifika (zaradi dogodkov, ki so jih organizirali, je bil znan po vsem Balkanu), kasneje pa (s finančno podporo Centra mladih, Kluba študentov in donatorjev) še vedno delujoči poligon Bali na Markovcu.

"Novi park je plod slovenskega znanja. Narejen je zelo kvalitetno, po evropskih standardih, in zadovoljil bo potrebe od začetnikov do vrhunskih športnikov", je ponosen predsednik Obala Ridersov, Aljaž Jerman. V njem bodo izvajali tudi organizirane vsebine, od treningov do dogodkov in tekmovanj, česar provizorični skate park na Markovcu ne omogoča.
Prizor z nedavne delavnice v "naredi sam" skate parku Bali na Markovcu (Vir: Obala Riders)

Ko tvoja največja strast postane tvoj poklic

Na osnovi potreb in želja, ki so jih uporabniki izrazili na delavnici v organizaciji Obala Ridersov, je projekt izdelal Davor Miljković. Živi v Novi Gorici, kjer je urbana športna kultura prisotna že nekaj desetletij; skate park, ki je primerljiv z našim in je nadomestil prejšnjega, že dotrajanega, imajo od leta 2013. Organizirajo dogodke, prireditve in tekmovanja, ki so ponesli ime tega parka daleč v svet. Njihov skate park pa ni le športni objekt, temveč tudi stičišče skupnosti, še poudari.

Davorjevo srce že 35 let bije za skejtanje; iz te svoje strasti je ustvaril profesionalno dejavnost in razvil uspešno podjetje. Ponosen je, da so novi urbani športi kot sta skejtanje in BMX kolesarjenje med mladimi v porastu, »zato sta bila tudi sprejeta med olimpijske športe, saj želi olimpijada v korak s časom in pritegniti tudi mlado populacijo«, še pojasni. 

Njegov primer bom zagotovo uporabila na predavanjih za starše, ko jim pomagam razmišljati, kako nuditi čim boljšo podporo svojemu otroku pri izbiri poklica. Naj ne prevladajo razmišljanja in skrbi v zvezi s »trgom dela«, pač pa spodbujanje otrok, da pridobijo znanje in kompetence, razvijejo svoje potenciale in trden značaj ter odrastejo v sposobne, odgovorne ljudi, ki se bodo znali povezovati ter delovati v skupno dobro ljudi in vsega planeta.

Davor s sodelavci med gradnjo koprskega skate parka (Vir: FB profil Davorja Miljkovića)

Dvanajst varnostnih »zapovedi« – izziv za otroke, mladostnike in starše

»Urbani športi postajajo med mladimi vse bolj priljubljeni. Današnja mladina namreč v športu išče možnost za individualno izražanje, česar pa tradicionalni športi ne dopuščajo«, je zapisano na spletni strani Alianse. Zagnani urbani športniki seveda vedo, da pri tem ne gre za narcisoidno postavljaštvo. Nasprotno, zavedajo se, da je za mojstrstvo potrebna trdna samodisciplina ter odgovornost do varnosti sebe, drugih in prostora, kjer trenirajo.

Aljaž Jerman zato opozarja: »Skate park ni otroško igrišče. Je športni objekt za rolkanje, BMX kolesarjenje, akrobatsko rolanje in kotalkanje. Skiroji, poganjalčki, trikolesniki in podobni rekviziti za tak poligon niso primerni.« Neupoštevanje varnostnih priporočil, nepazljivost, smet ali poškodba sicer izjemno gladke površine skate parka lahko povzročijo nesrečo s hudimi poškodbami.

Bodoči obiskovalci skate parka torej najprej pozorno preberite dvanajst varnostnih pravil. Kar je pravi izziv za otroke in mladostnike, ki se niso znali zadržati ter so s preuranjeno in napačno rabo poškodovali objekt že pred odprtjem. Je pa tudi izziv za starše in druge skrbnike, kajne? Gre za odličen primer, ko lahko otroke in mlade učimo spoštovanja smiselnih omejitev. Skate park ni le valovita betonska plošča. Je izjemno natančno izdelan športni objekt, vreden približno toliko kot udobna enodružinska hiša. Naj z varno uporabo postane živahen dom mladim urbanim športnikom in tistim, ki bi to radi postali.

Ob upoštevanju varnostnih pravil bo skate park dolgo služil svojemu namenu (Foto BA)



  • Deli objavo