Za prostorsko ustavo z vključenostjo občanov

V Bertokih se je predstavila Civilna iniciativa OPN KOPER : po meri ljudi : a misura dei cittadini. Saša Petejan in predstavniki Martina Gračner, Jelka Markežič, Edmond Gašpar, Jože Kržišnik in Sergij Andrejaš so izpostavili temeljne pomanjkljivosti osnutka OPN, povzeli dosedanje delovanje civilne iniciative in predstavili njene ključne cilje. 

Ko je bil 14. februarja javno razgrnjen dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta (OPN) in se je začela javna obravnava po krajevnih skupnostih, ponekod niso prav dobro vedeli za kaj gre, drugje pa je bilo mnogo občanov dobesedno šokiranih. To se je zgodilo, ker občani oziroma krajani več kot dve leti nismo bili dovolj vključeni v nastajanje najpomembnejšega razvojnega in prostorskega dokumenta občine oziroma naročnik OPN ni v dovolj veliki meri sledil trem ključnim načelom: zgodnjemu sodelovanju javnosti (definiranje strateških izhodišč), pripravi vseh potrebnih strokovnih podlag in na njihovih temeljih usklajevanju interesov ter posledično načelu ekonomičnosti postopka. 

Pogrešamo jasno izpostavljeno, razumljivo vizijo in strateške cilje za celotno občino in za posamezni kraj.

Osnutek OPN, ki je začel nastajati sredi leta 2019, je izjemno kompleksno in zahtevno delo, samo odlok vsebuje čez 160 strani, spremlja ga množica strokovnih dokumentov. Ker se je ob prebiranju porajalo več vprašanj in skrbi kot odgovorov, smo se v začetku marca v Bertokih sestali krajani iz krajevnih skupnosti Bertoki, Črni Kal, Dekani, Gračišče, Koper Center, Pobegi, Semedela, Škofije in Šmarje ter posamezni člani civilnih iniciativ Škofije po meri ljudi ter CG Skupaj. Izmenjali smo poglede na osnutek OPN in se začeli osveščati o dokumentu ter si pomagati pri pripravi pripomb.

Ugotavljali smo, da po desetletjih končno dobivamo prostorsko ustavo, v kateri pa se občani ne najdemo. Pogrešamo jasno izpostavljeno, razumljivo vizijo in strateške cilje za celotno občino in za posamezni kraj. Ponekod so pozidljiva območja nerazumno velika, v zaledju so možnosti novogradenj zmanjšane na minimum. Čudili smo se odsotnosti nekaterih strokovnih podlag, na katerih običajno temeljijo spremembe programov, mej in kapacitet naselij v občinah ter nekonsistentnosti posameznih delov OPN. Namesto da bi bila osnova za prostorsko načrtovanje v občini dogovorjena vizija razvoja posameznega kraja, mreže naselij in vizija razvoja MOK v celoti, dokument zbuja občutek, da ne sledi zadovoljevanju javnega interesa občanov in skupnim razvojnim interesom, ampak bolj parcialnim kapitalskim interesom. Ker pozidava sama po sebi seveda ni razvoj.

Dokument zbuja občutek, da ne sledi zadovoljevanju javnega interesa občanov in skupnim razvojnim interesom, ampak bolj parcialnim kapitalskim interesom.

Svoja stališča in zahteve smo 21. marca poslali županu in vsem občinskim svetnikom. Odziva ni bilo. V začetku aprila smo se združili v Civilno iniciativo OPN po meri ljudi in se na srečanjih poenotili o problemih predstavljenega osnutka OPN in korakih, ki naj bi nas pripeljali k potrebnemu konsenzu. Ponovno smo pisali županu, mu predstavili cilje našega delovanja in izrazili željo po sestanku. Bili smo sicer zavrnjeni, a naše delovanje je prineslo rezultate. Župan je zagotovil, da s sprejemanjem OPN ne bo hitel in ga v tem mandatu ne bo, čeprav je to bil začetni cilj javne razgrnitve. Za Škofije in Bertoke se pripravljajo strokovne delavnice in bosta naročeni urbanistični zasnovi, na več kot 2.000 pripomb bodo temeljito odgovorili in pred nadaljnjim postopkom bo dokument ponovno predstavljen javnosti. 

Prepričani smo, da bo OPN še nekaj časa najpomembnejša tema razmišljanja o naši prihodnosti. Zato se bomo v Civilni iniciativi zavzemali za čim boljši OPN ne glede na mandat in politična razmerja v občinskem svetu ter spremljali, kako se bodo obljube prelile v realnost. Zastopamo različne kraje občine in javni interes za vse občane. To je povsem skladno z županovimi besedami, da v občini računajo na občanke in občane, ki bodo tudi v prihodnje imeli možnost sooblikovati skupni prostor in da v občini ne bodo naredili ničesar mimo ljudi. 

Naj povzamemo:

Do lokalne samoorganizacije občanov je prišlo zato, ker si želimo tak občinski prostorski načrt, ki bo odražal vsem razumljivo vizijo Mestne občine Koper in bo utemeljen na javnem konsenzu o začrtani prihodnosti vseh njenih občanov. Civilna iniciativa združuje občane iz različnih krajev občine, ki  smo se povezali ob eni najbolj dragocenih dobrin, ki so nam dane v varovanje in v uporabo – prostoru.

Namen našega delovanja je zagotoviti razvoj prostora Mestne občine Koper v skladu s potrebami  prebivalcev. Urejanje prostora mora biti v javnem interesu ter izražati potrebe uravnoteženega bodočega razvoja celotne občine. 

Občinski prostorski načrt mora biti trajnostno naravnan prostorski akt, ki odgovarja na danosti, potrebe in razvojne cilje občine ter tudi vseh prebivalcev in drugih deležnikov v prostoru. 

Zajeti mora strategijo razvoja vseh področij našega življenja: okolja, energetike, prometa, kot tudi kulture, športa, vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva, turizma ipd. Iz sedanjega predloga OPN teh strategij ni mogoče v celoti razbrati. 

Želimo tak občinski prostorski načrt, ki bo odražal vsem razumljivo vizijo Mestne občine Koper in bo utemeljen na javnem konsenzu.

Temeljne pomanjkljivosti razgrnjenega dokumenta so: 

• Strateška izhodišča so nastajala daleč od ljudi, čeprav se po njih ponekod bistveno spreminja značaj kraja oziroma krajevne skupnosti, na primer iz vaškega v urbano;
• Grob poseg v kmetijska zemljišča v Bertokih, zmanjšanje obsega stavbnih zemljišč v zaledju in s tem slabše možnosti za razvoj podeželja;
• Neusklajenost razvojnih vizij, nejasnost, kakšna bo koprska občina v 10 letih. Bo imela 70. ali 80.000 prebivalcev? Kako bo to prenesla že tako problematična infrastruktura oziroma koliko novih vlaganj bo potrebno zaradi povečanega števila prebivalcev, da bo družbeni standard ostal vsaj na enaki ravni (šole, vrtci, število ambulant in osebnih zdravnikov, ceste, kanalizacija … )? 
• Kljub temu, da ima občina kar 5.269 nenaseljenih stanovanj, naj bi prostor za gradnjo po odloku namenili 4.200 novim stanovanjem (tržnim), kar tudi ni v skladu z ugotovitvami demografske študije. Bomo postali vikend destinacija ali želimo pridobiti aktivno domače prebivalstvo, ki bo ustvarjalo dodano vrednost?
• Za tehnološke parke je predvidena pozidava kmetijskih zemljišč, hkrati pa se primerna stavbna zemljišča namenjajo novim trgovcem (hektari ob bivšem Tomosu, kamionski terminal).
• Neopredeljenost glede prostora Luke in železnice, reševanje prometa.
• Odsotnost obveznega okoljskega poročila.

Občani smo oddali 4.500 predlogov, od tega 2.009 pripomb. Strokovnih podlag smo se lotili kot laiki in ob podpori strokovnjakov. Med vsemi pripombami smo oddali kar 183 pripomb na strateški del. To potrjuje, da nas skrbi, kako bo naš prostor uporabljen, kako bomo tukaj živeli in kako se bomo soočali z izzivi prihodnosti, ki nas bodo pahnili v reševanje povsem novih problemov in bodo močno spremenili naš način življenja. Želimo, da na ravni urejanja prostora to naredimo pametno in v dobro občanov, in to je treba narediti zdaj. 

Civilna iniciativa bo analizirala odgovore MOK na vse pripombe, prejete v okviru javne razgrnitve OPN, se do njih opredelila, aktivno sodelovala v obljubljenih prostorskih delavnicah ter seznanila občane z vsemi bistvenimi ugotovitvami, s katerimi bo seznanjena v okviru svojih dejavnosti. Želimo biti, skratka, aktivno vključeni v nadaljnje postopke.

Želimo biti aktivno vključeni v nadaljnje postopke oblikovanja občinskega prostorskega načrta.

Ključni cilji Civilne iniciative:

• Uskladiti razvojno vizijo MOK z razvojno vizijo posamične KS, skladno s paradigmo policentričnega razvoja občine;
• Na podlagi usklajenih razvojnih vizij dogovoriti namensko rabo prostora posamične KS za čas veljavnosti OPN;
• Dopolnjen osnutek OPN opremiti z manjkajočimi, zakonsko obveznimi strokovnimi podlagami (arhitekturne zasnove vsaj za pomembna lokalna središča, prometne študije in zasnovo, rudarsko študijo, posodobljeno energetsko zasnovo … );
• Doseči konsenz o temeljnih smereh in ciljih razvoja občine, s katerimi bo opredeljen koncept življenjskega in bivanjskega prostora, demografske značilnosti, geografske in krajinske danosti, sožitje z naravno in kulturno krajino, gospodarski razvoj, vloga kmetijstva;
• Usklajenost demografske študije z razvojno vizijo in na tej osnovi opredelitev potrebne stavbne namenske rabe zemljišč;
• MOK je opredeljena kot območje, ki je deficitarno z vodo, v katero se ne usmerja novih porabnikov vode. Želimo študijo, iz katere bo razviden vpliv povečanja načrtovanih porabnikov vode na razpoložljive vodne vire oz. dokazilo, da obstoječi vodni viri zadoščajo za predvideno povečanje prebivalstva ter umestitev novih industrij/dejavnosti;
• Dopolnitev in posodobitev OPN na področju energetike in kmetijstva, ker je osnutek neusklajen z nacionalno politiko in aktualno geostrateško situacijo;
• Razvoj MO Koper mora pomeniti več kot samo pozidavo in vdor na kmetijska zemljišča;
• Zagotoviti čim večjo izrabo obstoječih, ne pa krčenje kmetijskih zemljišč;
• OPN mora podati tudi odgovore na vplive širitve Luke (določiti meje mesta in Luke) in vseh prometnih koridorjev, še posebej v Bertokih;
• Preprečiti skrivanje in manipulacije zasebnih in parcialnih interesov v škodo javnega interesa in koristi vseh občanov.

En od naših ciljev je tudi, pritegniti občane k sodelovanju. Prispevati želimo k informiranosti in premislekih o urejanju prostora, da se še bolje opremimo za sodelovanje pri urejanju prostora v MOK. Saj želimo na povabilo župana, da ne bodo ničesar naredili mimo dogovora z ljudmi, odgovoriti kot skrbni državljani, ki nam je mar za javno dobro.

Na povabilo župana odgovarjamo kot skrbni občani, ki nam je mar za javno dobro.