Praznična osvetlitev v rokah prodajalcev in občinskih uradnikov

Koprska praznična osvetlitev je dražja, a še vedno brez celovitega pristopa, brez zgodbe, ki bi segla tudi v zaledne kraje. Škoda.


V slovenskih mestih so se prižgale praznične luči in v teh posebnih časih prinesle vsaj nekaj prazničnih občutkov, nekaj veselja najmlajšim, družinam, priložnosti za sprehod po sicer praznih, a prijaznih ulicah. Tudi v Kopru.

Okrašena Pristaniška ulica

Nikomur ne želimo pokvariti uživanja vsaj ob lučkah, a nekaj besed o njih je vendar treba zapisati, saj se je Civilno gibanje Skupaj že pred več kot dvema letoma angažiralo zaradi Popovičeve pregrešno drage in kičaste novoletne okrasitve mesta (čez milijon evrov). Lani oktobra smo dali javno pobudo županu, kako bi se bilo dobro lotiti projekta okraševanja, da bi lučke razveseljevale in združevale ter vendar dobile bolj estetsko postavitev z umetniškim dotikom, kot se za Koper spodobi. Hkrati pa bi celovit vsebinski (in finančni) pristop čutilo tudi vseh 22 krajevnih skupnosti v občini in v njih vsi občani. Januarja letos smo se v skupini z dvema koprskima arhitektoma, županom in nekaterimi člani LAB sprehajali pod lučkami, z namenom, da bi iz razpoložljivega materiala pripravili bolj domišljeno okrasitev, prijaznejšo novoletno praznično zgodbo svetlobe, ki bo prodrla tudi v druge kraje občine. Kako bi začeli graditi zgodbo s konceptom, ki bi koprsko praznično osvetlitev pripeljala ob bok najlepše okrašenim evropskim mestom.

Župan s sodelavci se je odločil za svojo pot, nabavili so še za 140.000 evrov novih okraskov (to je vrednost postavitve in ureditve vsaj ene in pol referenčne zdravstvene ambulante) in rezultat je viden v mestu oziroma bolj na promenadi; v krajevnih skupnostih pa spet vsak po svojih zmožnostih in možnostih.

Vsak ima sicer svoj okus. A nas je sprehod po mestu kar malo razžalostil. Na Prešernovem trgu, kjer stoji na novo (nič preveč subtilno) okrašen čudoviti Da Pontejev vodnjak iz leta 1666, je postavljeno kičasto rdeče srce. Med njima v precej temačnem prostoru trga kar kriči prepad vrednot, estetike, razumevanja kulturne dediščine, lepote.

Vsak ima sicer svoj okus. A nas je sprehod po mestu kar malo razžalostil.

Znameniti Da Pontejev vodnjak v oklepu kičastega "I love Koper"

Pristaniška se proti tržnici vse bolj blešči, pogled v mesto, proti Staničevem trgu, pa je nekam temačen. Tako hodiš ali se voziš okoli starega jedra, kjer ponekod lučke prav slepijo, spet drugje se pogrezneš v mrakobo. Zlasti, ko se napotiš proti središču in za pot ne izbereš Čevljarske, Kidričeve ali Verdijeve. 

Eden od dveh osrednjih koprskih trgov, Brolo, izgubljen v temi

Najbolj izrazit prehod iz svetlobe v temo se zgodi s Cankarjeve proti Titovem trgu. Najprej vsega preveč, potem pa Brolo in skromno osvetljeno drevo, katerega žarki ne segajo niti do okoliškega zelenja, kaj šele čez trg. Osvetljena ni nobena zgradba, na primer palača Brutti, kjer domuje knjižnica, ali bivša upravna enota ali večji del stolnice. Ta lepi trg iz beneških časov z dvema vodnjakoma ni samo vsebinsko izpraznjen, ampak tudi izgubljen v temi. Potem stopiš na enega najlepših trgov na svetu, Titov trg, ki je sicer svetlejši, a vtisa žal ne popravi. Na njem pa zapisano bistvo pristopa »Fantazima v Čudolandiji«. Ali banalnost v banalnosti.

Mar si eden najlepših trgov na svetu ne zasluži kaj bolj domišljenega od "Fantazime v Čudolandiji"?

Skratka, lučk je veliko, denarja za njih je šlo ogromno, zgodbe ali koncepta praznične osvetlitve, rdeče niti iz trga na trg ali iz ulice v ulico, pa ni in ni. Mesto so pač okraševali prodajalci okrasne opreme, ki hočejo iztržiti čim več, in občinski uradniki.

Potem zaviješ iz mesta, na primer proti Šalari, Vanganelu, skozi Marezige, Sv. Anton, Pobege, Čežarje, Bertoke, Dekane, Škofije … Ponekod niti okraska, drugje, kot v Marezigah, cel disneyland pod rdečo zvezdo, Sv. Anton in Bertoki imata pohvalno usklajene okraske, Škofije so pred štirimi leti začele oblikovati celostno podobo, v katero se zdaj spet mešajo stari odrabljeni svetlobni elementi iz Kopra, tako kot še v marsikateri krajevni skupnosti. Nikjer ni videti, da bi se odnos do praznične osvetlitve za zaledje kaj spremenil ali imel skupni imenovalec ali prispevek iz proračuna. 

Disneyland pod zvezdo Marežganskega upora

Pred dvema letoma smo ob shodu z lučkami zapisali, da so tudi lučke odraz občinske politike, ker na nek način kažejo odnos do kulture, dediščine, mesta, estetike, občine, vseh občanov, do želja, obljub in odločitev. To še vedno velja.

Tudi lučke kažejo odnos občinske politike do kulture, dediščine, mesta, estetike, občine, vseh občanov, do želja, obljub in odločitev.

Sprehod po mestu med bleščavo in mrakom



Zapostavljeno podeželje in Disneyland




  • Deli objavo